FOTO: Mednarodna romska konferenca: »Romi v Pomurju bi morali biti vzgled Sloveniji in širše«

RRA – Mura je v sodelovanju s partnerji, in sicer Inštitutom za narodnostna vprašanja, Združenjem Foruma romskih svetnikov Slovenije in Zavodom za socialni razvoj, v prostorih hotela Diana v Murski Soboti pripravila zaključno mednarodno konferenco projekta Romano Kher – Romska hiša. 

Uvodoma je spregovoril direktor RRA Mura d.o.o., Danilo Krapec, ki je Rome v Pomurju označil za vzgled Sloveniji in širše. Mag Stane Baluh iz Urada Vlade RS za narodnosti, ki je med drugim povedal, da smo si vsi podobni, vsi krojimo Slovenijo, hkrati pa se močno razlikujemo. Skupaj ustvarjamo barvitost družbe v družbo sožitja, ki nas bogati in nadgrajuje. Predstavnica MDDSZ pa je pohvalila projekt in odlično ekipo, s katero so sodelovali. Želi si, da bi prekmurskim Romom sledili tudi Romi na Dolenjskem.

Sožitje med Romi in večinskim prebivalstvom

Prvi sklop konference se je nanašal na sožitje med Romi in večinskim prebivalstvom. Janja Rošer iz Sveta romske skupnosti RS je povedala, da je rasizem se vedno prisoten tako v Sloveniji kot Evropi ter da so Romi največja evropska manjšina, ki se sooča povsod s podobnimi razmerami (slabe bivanjske razmere, nizka izobrazba, nezaposlenost, slabo zdravstveno stanje, diskriminacija, porast sovražnega govora). Do vključenosti in enakosti naj bi pripeljala integracija, vendar so Romi še daleč  od tega. Povedala je, da Romska skupnost v Sloveniji ni homogena, med njimi so velike razlike. Prekmurje je s tega vidika primer dobre prakse. Poleg sožitja med Romi in večinskim prebivalstvom je pomembno tudi sožitje med njimi samimi.

Zanimiva je bila tudi predstavitev Emmericha Gartner-Horvath iz Verein Roma Servis iz sosednje Avstrije, ki je spregovoril o zgodovini Romov in njihovem položaju v Avstriji s poudarkom na območju Gradiščanske. Pred hotelom je bil parkiran njihov avtodom oziroma mobilna pisarna s katero se predstavljajo na terenu po Avstriji. V Avstriji so bili Romi priznani kot nacionalna manjšina leta 1993, tedaj so začeli poudarjati tudi svoj jezik, romščino. Izvedli so in še izvajajo številne projekte in imajo svoje oddaje na radiu, internet stran, časopise, plesno in gledališko skupno, v kateri so poleg Romov sodelovali tudi prebivalci večinskega naroda in se v ta namen naučili nekaj osnov romskega jezika. Omenil je tudi prevod otroške biblije v romski jezik, sodelovanje s šolami, dotaknil pa se je tudi bombnega napada v vasi Oberwart leta 1995, ko so umrli štirje Romi. Zaključil je, da je pomembno gledati v prihodnost a je zelo pomembno da poznamo zgodovino in jo predelamo.

Željko Balog iz zajednice Bajaše Hrvatska pa je spregovoril o položaju Romov v Medžimurju in si le želel, da bi bile razmere podobne tudi pri njih. Kot največje orožje za prihodnost Romov je izpostavil znanje. Pri njih velikokrat otroke izpisujejo iz šol kjer je veliko Romov v tiste z manj, tako je nastala izključno romska šola v mali Subotici. Kar 12 romskih naselij je pri njih getiziranih.

Simona Roškar iz URI Soča je spregovorila o zaposlitveni rehabilitaciji v katero so vključeni tudi nekateri Romi in načine  kako jih vključujejo v delovno okolje.

Aljoša Rudaš iz Vrtca Romano Pušča je podal zgodovino vrtca ter spregovoril o življenju in delu v vrtcu. Izpostavil je prelomno leto 2010/2011, ko so starši v njihovo enoto zaradi prenatrpanih vrtcev v Murski Soboti vpisali prvega neromskega otroka. Od takrat naprej se je začelo sožitje, ki je pripeljalo celo do mednarodnega naziva Strpni vrtec s sodelovanjem v številnih projektih.

Samira Horvat pa je spregovorila o romskih pomočniki, ki romskim otrokom pomagajo v šolah, ko ti ostanejo s svojo stisko v šoli in nerazumevanjem zaradi drugačnosti sami. Poudarila je, da so uspešni pri reševanju težav romskih otrok in imajo do otrok drugačen pristop kot ostali strokovni sodelavci šol, saj sami izvirajo iz takega okolja in otrokom svetujejo na podlagi lastnih izkušenj. 

Podpis pisma o nameri za ustanovitev Javnega zavoda Romano Kher

V drugem sklopu konference je potekala predstavitev aktivnosti projekta Romano Kher – Romska hiša in projektnih partnerjev na katerem so spregovorili Romeo Varga iz RRAMura d.o.o, dr. Miran Komac iz  Inštituta a narodnostna vprašanja, Lidija Šomen iz Zavoda za socialni razvoj ter Darko Rudaš iz Foruma romskih svetnikov. Sledil je podpis pisma o nameri za ustanovitev Javnega zavoda Romano Kher. V popoldanskih urah so si udeleženci ogledali še romski muzej Phuro Kher v Černelavcih.  V avli hotela Diana pa so si lahko ogledali razstavo likovnih del Jožeta Livijena.

O projektu Romano Kher

Projekt Romano Kher je namenjen celostnemu opolnomočenju pripadnikov romske skupnosti in izboljšanju položaja romske skupnosti v Sloveniji. Projekt obsega štiri sklope. Prvi se nanaša na zaposljivost romske skupnosti. Dvig zaposljivosti je možen z individualnim pristopom, ki se je v preteklosti izkazal kot najuspešnejši pri zaposlovanju ranljivih družbenih skupin. To želijo doseči v obliki zaposlitvenimi delavnicami in motivacijskimi pogovori. Cilj drugega sklopa je usposobiti romske svetnike in aktiviste. Za razvoj celotne romske skupnosti je pomemben  njihov aktivni angažma pri sprejemanju politik in pa njihova aktivna vloga pri implementaciji konkretnih ukrepov. Kot tretje se izpostavlja povezovanje Romov. Z raznimi mednarodnimi dogodki želijo zasnovati transnacionalno mrežo Romov na področju znanosti in umetnosti, narodnostnih pravic, izobraževanja, preprečevanja diskriminacije, razvoja romskega jezika in politične participacije. In nazadnje želijo vzpostaviti Romsko razvojno agencijo Romano Kher. V te namene usposabljajo projektno skupino štirih Romov, ki bodo pripravili romski razvojni program za Pomurje.

Več fotografij v spodnji galeriji...