https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
http://www.jenamena.si/
https://www.ris-dr.si/
http://www.zniders.com/

LOKALNO

FOTO: Mednarodna romska konferenca: »Romi v Pomurju bi morali biti vzgled Sloveniji in širše«

Murska Sobota, 26.09.2014 ob 8:20  

RRA – Mura je v sodelovanju s partnerji, in sicer Inštitutom za narodnostna vprašanja, Združenjem Foruma romskih svetnikov Slovenije in Zavodom za socialni razvoj, v prostorih hotela Diana v Murski Soboti pripravila zaključno mednarodno konferenco projekta Romano Kher – Romska hiša. 


Uvodoma je spregovoril direktor RRA Mura d.o.o., Danilo Krapec, ki je Rome v Pomurju označil za vzgled Sloveniji in širše. Mag Stane Baluh iz Urada Vlade RS za narodnosti, ki je med drugim povedal, da smo si vsi podobni, vsi krojimo Slovenijo, hkrati pa se močno razlikujemo. Skupaj ustvarjamo barvitost družbe v družbo sožitja, ki nas bogati in nadgrajuje. Predstavnica MDDSZ pa je pohvalila projekt in odlično ekipo, s katero so sodelovali. Želi si, da bi prekmurskim Romom sledili tudi Romi na Dolenjskem.

Sožitje med Romi in večinskim prebivalstvom

Prvi sklop konference se je nanašal na sožitje med Romi in večinskim prebivalstvom. Janja Rošer iz Sveta romske skupnosti RS je povedala, da je rasizem se vedno prisoten tako v Sloveniji kot Evropi ter da so Romi največja evropska manjšina, ki se sooča povsod s podobnimi razmerami (slabe bivanjske razmere, nizka izobrazba, nezaposlenost, slabo zdravstveno stanje, diskriminacija, porast sovražnega govora). Do vključenosti in enakosti naj bi pripeljala integracija, vendar so Romi še daleč  od tega. Povedala je, da Romska skupnost v Sloveniji ni homogena, med njimi so velike razlike. Prekmurje je s tega vidika primer dobre prakse. Poleg sožitja med Romi in večinskim prebivalstvom je pomembno tudi sožitje med njimi samimi.

Zanimiva je bila tudi predstavitev Emmericha Gartner-Horvath iz Verein Roma Servis iz sosednje Avstrije, ki je spregovoril o zgodovini Romov in njihovem položaju v Avstriji s poudarkom na območju Gradiščanske. Pred hotelom je bil parkiran njihov avtodom oziroma mobilna pisarna s katero se predstavljajo na terenu po Avstriji. V Avstriji so bili Romi priznani kot nacionalna manjšina leta 1993, tedaj so začeli poudarjati tudi svoj jezik, romščino. Izvedli so in še izvajajo številne projekte in imajo svoje oddaje na radiu, internet stran, časopise, plesno in gledališko skupno, v kateri so poleg Romov sodelovali tudi prebivalci večinskega naroda in se v ta namen naučili nekaj osnov romskega jezika. Omenil je tudi prevod otroške biblije v romski jezik, sodelovanje s šolami, dotaknil pa se je tudi bombnega napada v vasi Oberwart leta 1995, ko so umrli štirje Romi. Zaključil je, da je pomembno gledati v prihodnost a je zelo pomembno da poznamo zgodovino in jo predelamo.

Željko Balog iz zajednice Bajaše Hrvatska pa je spregovoril o položaju Romov v Medžimurju in si le želel, da bi bile razmere podobne tudi pri njih. Kot največje orožje za prihodnost Romov je izpostavil znanje. Pri njih velikokrat otroke izpisujejo iz šol kjer je veliko Romov v tiste z manj, tako je nastala izključno romska šola v mali Subotici. Kar 12 romskih naselij je pri njih getiziranih.

Simona Roškar iz URI Soča je spregovorila o zaposlitveni rehabilitaciji v katero so vključeni tudi nekateri Romi in načine  kako jih vključujejo v delovno okolje.

Aljoša Rudaš iz Vrtca Romano Pušča je podal zgodovino vrtca ter spregovoril o življenju in delu v vrtcu. Izpostavil je prelomno leto 2010/2011, ko so starši v njihovo enoto zaradi prenatrpanih vrtcev v Murski Soboti vpisali prvega neromskega otroka. Od takrat naprej se je začelo sožitje, ki je pripeljalo celo do mednarodnega naziva Strpni vrtec s sodelovanjem v številnih projektih.

Samira Horvat pa je spregovorila o romskih pomočniki, ki romskim otrokom pomagajo v šolah, ko ti ostanejo s svojo stisko v šoli in nerazumevanjem zaradi drugačnosti sami. Poudarila je, da so uspešni pri reševanju težav romskih otrok in imajo do otrok drugačen pristop kot ostali strokovni sodelavci šol, saj sami izvirajo iz takega okolja in otrokom svetujejo na podlagi lastnih izkušenj. 

Podpis pisma o nameri za ustanovitev Javnega zavoda Romano Kher

V drugem sklopu konference je potekala predstavitev aktivnosti projekta Romano Kher – Romska hiša in projektnih partnerjev na katerem so spregovorili Romeo Varga iz RRAMura d.o.o, dr. Miran Komac iz  Inštituta a narodnostna vprašanja, Lidija Šomen iz Zavoda za socialni razvoj ter Darko Rudaš iz Foruma romskih svetnikov. Sledil je podpis pisma o nameri za ustanovitev Javnega zavoda Romano Kher. V popoldanskih urah so si udeleženci ogledali še romski muzej Phuro Kher v Černelavcih.  V avli hotela Diana pa so si lahko ogledali razstavo likovnih del Jožeta Livijena.

 

O projektu Romano Kher

Projekt Romano Kher je namenjen celostnemu opolnomočenju pripadnikov romske skupnosti in izboljšanju položaja romske skupnosti v Sloveniji. Projekt obsega štiri sklope. Prvi se nanaša na zaposljivost romske skupnosti. Dvig zaposljivosti je možen z individualnim pristopom, ki se je v preteklosti izkazal kot najuspešnejši pri zaposlovanju ranljivih družbenih skupin. To želijo doseči v obliki zaposlitvenimi delavnicami in motivacijskimi pogovori. Cilj drugega sklopa je usposobiti romske svetnike in aktiviste. Za razvoj celotne romske skupnosti je pomemben  njihov aktivni angažma pri sprejemanju politik in pa njihova aktivna vloga pri implementaciji konkretnih ukrepov. Kot tretje se izpostavlja povezovanje Romov. Z raznimi mednarodnimi dogodki želijo zasnovati transnacionalno mrežo Romov na področju znanosti in umetnosti, narodnostnih pravic, izobraževanja, preprečevanja diskriminacije, razvoja romskega jezika in politične participacije. In nazadnje želijo vzpostaviti Romsko razvojno agencijo Romano Kher. V te namene usposabljajo projektno skupino štirih Romov, ki bodo pripravili romski razvojni program za Pomurje.

Več fotografij v spodnji galeriji...

    Fotogalerija

    Komentarji

    1. gost
      26.09.2014 ob 10:04 smrkci gost

      Ja, cigani so nam takšen vzgled,kot naša politika, itak so vsi cigani.

      4 8 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    2. gost
      26.09.2014 ob 13:33 ciganska posla gost

      Iz ciganskega projekta Romano Kher se financira tudi volilna kampanja Romea Varga in nekaterih svetniških kandidatov. Naj pove kdo je delal njegovo web stran, iz katerega denarja , na katerem strežniku gostuje, komu na Pušči je obljubljal plače itd.

      1 2 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
      • gost
        27.09.2014 ob 9:11 brzi gost

        Ciganska posla: če si tak siguren ka se to dogaja boj moški pa se predstavi z pravin imenom pa idi na sodišče pa prijavi , nej ka se skrivleš za nekšin vzevkom in se delaš pametnoga, finta je v ton ka nemaš jajca ka bi se predstavil z imenom in priimkom , dosti jih je takših ka samo kritizejrajo ne delajo pa nič.če imaš kaj malo vesti boš henjo pijsati takše norije , pa lejpi den (brzi)

        0 0 Prijavi neprimerno vsebino
    3. gost
      26.09.2014 ob 13:55 gost

      gost - buldog gost ciganska posla ne morete pač tako vse skupaj posplošiti in obtoževati ljudi v kar niste prepričani če je to res. Res je da je projekt potekal v krogu ožjih ne širše kar je zelo slabo samo vse eno je dobro za vse Rome. Vprašanje pa je če so res vsi ki so bili govorniki na konferenci tudi sodelovali v projektu alipa so jih samo postavili da so kaj lepega povedali. Projekt ni slab, kaj se bo nadaljevalo pa je druga zgodba.

      1 1 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    4. gost
      26.09.2014 ob 18:11 gujni ga gost

      Projekt , tak ali drugačen , vijdi pa se da vsi dobro sodelujemo , saj bistvene razlike med nami ni , kajti dikline so že skoraj vse enake paverskin , naše pa tak imajo najrajši njihove , ker so menda najboljši ljubimci . Tako smo lahko vzgled vsem , ki potrebujejo medsebojno sožitje in ljubezen !

      1 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    5. gost
      27.09.2014 ob 7:05 lauraas gost

      Komentar "gujni ga", je sigurno napisal rom, da se prehvali- "lastna hvala, cena mala."

      0 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.