https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
http://ris-dr.si/go/563/1063/CENTER_ZA_DRUZINE_MURSKA_SOBOTA
http://www.zniders.com/

GLOBALNO

FOTO: Projekt Vesna in »Nasilje na njeni koži« kot boj proti nasilju nad ženskami

Brdo pri Kranju, 27.11.2014 ob 12:00  

V torek je bil mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami, ki ga obeležimo vsako  leto petindvajsetega novembra. Ta dan je še posebej namenjen temu, da se govori in osvešča javnost o problematiki nasilja, ki ga doživljajo ženske in dekleta.


V Sloveniji trenutno poteka dvoletni projekt Vesna – živeti življenje brez nasilja. Projekt poteka pod vodstvom Direktorata za družino pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, osredotoča pa se na ozaveščevalne dejavnosti ter usposabljanja za različne ciljne skupine, ki se pri svojem delu srečujejo s področjem nasilja nad ženskami.

Psihično nasilje doživlja vsaka druga ženska

Raziskave kažejo, da je nasilje nad ženskami izjemno razširjen pojav. V Sloveniji ima izkušnjo psihičnega nasilja vsaka druga ženska, medtem ko vsaka peta doživlja fizično nasilje. Nekatere razvite družbe so v določeni meri že uspele zajeziti problem, in sicer z zagotavljanjem  enakosti žensk in moških ter s sistematičnim ozaveščanjem. Iz tega razloga je bil projekt VESNA zasnovan kot ciljno usmerjena dveletna nacionalna kampanja, ki bo v širšem smislu opozarjala na problematiko nasilja nad ženskami, v ožjem pa se bo osredotočala na ozaveščanje tako žensk z izkušnjo nasilja (in potencialnih žrtev), kakor tudi širše javnosti. Hkrati pa je pomemben cilj projekta tudi širjenje informacij o vrstah pomoči in njihovi dostopnosti žrtvam nasilja.

Ob tej priliki so v torek na Brdu pri Kranju svečano odprli fotografsko razstavo na temo »Nasilje na njeni koži«, ki sta jo skupaj pripravili Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstvo za notranje zadeve – Policija. Fotografsko razstavo sta odprli dr. Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter mag. Vesna Györkös Žnidar, ministrica za notranje zadeve. Fotografska razstava poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja.

Dr. Anja Kopač Mrak je v nagovoru poudarila, da so bili zelo zadovoljni z odzivom na fotografski tečaj, saj je bila razpisana tematika nasilja nad ženskami s strokovnega vidika zelo zahtevna tudi za izkušene fotografe. Z nacionalno kampanjo Vesna pa želijo opozarjati na problematiko nasilja nad ženskami ter se osredotočiti na ozaveščanje tako žensk z izkušnjo nasilja, kakor tudi potencialnih žrtev ter širše javnosti. 

»Govorimo o najbolj razširjeni, a hkrati najbolj grobi kršitvi človekovih pravic. Zato sem še posebej zadovoljna, da policija sodeluje v tej kampanji, ki spodbuja nov začetek, to je začeti živeti drugače: brez nasilja, brez teptanja dostojanstva.« S temi besedami je začela svoj nagovor ministrica za notranje zadeve mag. Vesna Györkös Žnidar. Pri tem je še dodala, da kar četrtina Evropejk doživi nasilje v družini. Najbolj pogosta oblika nasilja nad ženskami je nasilno ravnanje s strani njihovega intimnega partnerja ali bivšega zakonca.

Prisotne je pozdravil še Tim Walsh, prokurist Steklarne Rogaška, ki je prispevala prvo nagrado na fotografskem tečaju.

Na natečaj prispelo 145 fotografij

Na natečaju je sodelovalo skupno 145 fotografij, izmed katerih so jih za razstavo izbrali nekaj več kot dvajset. Prvo nagrado je prejela Neja Hrovat iz Žužemberka, drugo Luka Rebol iz Maribora, tretja nagrada pa je šla v roke Julije Černe iz Nove Gorice.

Fotografska razstava »Nasilje na njeni koži« bo še skoraj celo naslednje leto krožila po Sloveniji, nam najbližje bo med 26. Januarjem in 8. Februarjem v Mercator centru Maribor – Tabor.

Tudi starši so večkrat primorani zaradi nasilja prijaviti svoje otroke

Ob tej priložnosti smo se pogovarjali še z Nežo Miklič vodjo oddelka za mladoletniško kriminaliteto Generalne policijske uprave. Njihovo področje dela obsega obravnavo nasilja v družini in zlorabe otrok v najhujših oblikah. Skozi sedemnajst let svojega dela ugotavlja, da je nasilje zelo prisotno in da jo vedno znova šokira dejstvo, da človeška domišljija nima meja. Žal pri svojem delu ugotavljajo, da lahko nasilna dejanja drugih nekaterim osebam namesto v opomin služijo, kot vir njihovih lastnih nasilnih dejanj.

Skozi leta ugotavlja, da se več govori o nasilju in je zato več prijav. Hkrati pa so prijave nasilja hitrejše kot včasih. Težko pa je govoriti o tem ali je nasilja danes več ali manj kot ga je bilo včasih. Pojavljajo pa se nove oblike nasilja, kot je na primer etično ali versko nasilje. Opogumili pa so se tudi starostniki in začeli prijavljati nasilje. Žal ugotavljajo, da tudi starši prijavljajo svoje lastne otroke zaradi nasilja. Tako imajo tudi primere, ko imajo že 16-letniki izrečeno prepoved približevanja svojim lastnim staršem.

Žrtve s prijavo predolgo odlašajo

Vse žrtve nasilja poziva, da takoj naredijo prijavo, ko se slednje zgodi. Težavo vidi v tem, da gre za »prefinjene« oblike nasilja, za stopnjevano nasilje, za izolacijo žrtev in zaradi tega se nasilje razvija in traja veliko časa preden preide v skrajnost in ga žrtev dejansko prijavi.

Nadalje pove, da se »naučeni« oz. doživeti vzorci nasilja kasneje lahko prenašajo tudi naprej iz močnejšega na slabega oz. iz storilca na žrtev. To pomeni, da lahko zlorabljena oseba na nezavedni ravni privzame te vzorce obnašanja in nato še sama postane nasilna do nekoga tretjega.

Problem vidi tudi v tem, da se alkoholiziranost storilca v primeru nasilja, obravnava kot olajševalna okoliščina. V družbeni zavesti je normalno, da ne smeš piti, ko greš za volan. Po drugi strani pa družba še ni dovolj zrela, da bi dojela, da bi moglo enako veljati tudi v primerih nasilja. Žal raziskave kažejo, da se lahko zaradi poslabšanja finančnega stanja do trideset odstotkov poveča možnost izbruha nasilja.

V prihodnje želijo delovati predvsem v smeri zagotovitve ustreznih pravnih podlag s spremembami zakonodaje, veliko pozornosti namenjajo izobraževanju in osveščanju vseh vpletenih v nasilje, kakor tudi širše javnosti. Žrtvam predlaga, da se čim bolje informirajo in si poiščejo čim več koristnih informacij, tudi na spletu.

Več fotografij v spodnji galeriji ...

    Fotogalerija

    Komentarji

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.