Tomislav Gjerkeš – permakulturnik in ekovaški navdušenec, ki se ukvarja z metodo Zmajevega sanjanja

Tomislav Gjerkeš – za sebe pravi, da ga zanima enostavno preveč stvari, zato je kar nekaj časa raziskoval, kaj bi sploh rad počel v življenju. Prva stvar, ki ga je v življenju resnično pritegnila je bila permakultura, za katero pravi, da je bila ljubezen na prvi pogled in ga je pozneje pripeljala tudi do metode Zmajevega sanjanja.

Kako vas je vaša izobraževalna pot vodila  iz Ljutomera do tega s čim se zdaj ukvarjate?

Moja težava je, da me zanima preveč stvari. Tako sem dolgo časa raziskoval, kaj ne bi rad počel v življenju, ker nisem vedel kaj bi rad počel. Prva stvar, ki me je v življenju resnično pritegnila je bila permakultura - to je bila ljubezen na prvi pogled. Vključuje in razširja moj pogled na svet ter mi omogoča, da se skozi njo izrazim s svojim celotnim potencialom. Začel sem eksperimentirati z ekosistemom in diplomiral na področju razvoja sistema. To je neodvisen mednarodni sistem izobraževanja. S permakulturo se ukvarjam profesionalno, veliko pa se tudi dodatno izobražujem. Pred tremi leti sem se v Nemčiji na evropski permakulturni konvergenci srečal s predavanjem Johna Crofta, ki je oče Zmajevega sanjanja. Po predavanju sem mu rekel: »John jaz rabim več.«. Peljal me je do Ulrike Riemann: »z njo se pogovori« me je odslovil. Po uvodnem izobraževanju na otoku Braču, ki ga je vodila Ulrike, se je začelo najino sodelovanje. Pred dvema letoma sva na Vranskem organizirala prvo delavnico Zmajevega sanjanja pri nas, lani pa je John imel pri nas tudi uvodno delavnico, na kateri sem opravil program za trenerja Zmajevega sanjanja.

Kje vse izvajate delavnice, koliko ste aktivni v Pomurski regiji in kako so do teh novih metod odprti v Pomurju?

Že tretje leto delam na šoli v Ljutomeru, kjer vpeljujem trajnostni razvoj po metodi Zmajevega sanjanja. V Pomurju sem do sedaj imel le delavnice ekosistema, delavnica nege socialnega sistema, kar pokriva Zmajevo sanjanje, pa bo 27. in 28. marca v RIS Dvorcu Rakičan. To bo dejansko prva predstavitev Zmajevega sanjanja v Pomurju. Glede odprtosti ljudi v Pomurju lahko rečem, da se vedno najdejo ljudje, ki so odprti za novosti, večji premik pa zahteva svoj čas. Tako je vsepovsod. Pomurje ni nobena izjema.

Zmajevo sanjanje je novost v našem prostoru. S čim se ukvarja?

Definicij je ogromno. Meni je pri Zmajevem sanjanju všeč to, da je, podobno kot permakultura, zgodba, ki se prilagaja človeku. Se pravi, da se človek ne prilagaja nekemu sistemu, pač pa je deležen ene vrste podpore, »škatle z orodjem«, ki človeku pomaga v izvedbi tega kaj pač počne. Zmajevo sanjanje pokriva predvsem nego socialnega sistema, se pravi, kako organizirati več ljudi, ko morajo narediti nekaj skupaj, da bodo zadovoljni in da bo stvar delala in bo učinkovita. Zmajevo sanjanje je torej način, kako uresničiti svoje sanje. Je metoda, ki nas pelje skozi vse blokade, da lahko uresničiš svoje sanje. V bistvu te pelje skozi cel proces povečanja učinkovitosti funkcioniranja ljudi.

Ime Zmajevo sanjanje je nenavadno. Kaj pravzaprav pomeni?

Predstavljajmo si naš poznani svet. V njem so področja ki jih poznamo in področja za katera vemo, da jih ne poznamo. Ta svet nam nudi varnost, udobje, prav tako pa nam je v njem velikokrat dolgčas. Svet, ki prihaja onkraj našega poznanega sveta pa ogroža našo kontrolo, poraja nelagodje in strah. Od tega sveta se ograjujemo in ravno v tem področju biva zmaj. Od tam prihajajo stvari, ki nas vznemirjajo. Zmaj je čuvar teh predelov in mi ga največkrat doživljamo kot grožnjo. Zmajevo sanjanje se ukvarja z odpiranjem teh prostorov, se pravi, na kakšen način lahko vstopamo v neznano, da nas ne zruši. Meni všečna definicija Zmajevega sanjanja je, da je to varna pot iz nadzora. Zmaj je tudi tradicionalno čuvar zaklada, in ko se enkrat soočimo s svojimi strahovi, ko lahko premagamo tabuje, ki veljajo za nas ali za družbo, se nam dejansko odprejo nova področja, do katerih prej nismo hoteli ali zmogli dostopati. Lahko rečemo, da zmaj z nami deli svoje zaklade. Zmajevo sanjanje je odkrivanje o čem sanja zmaj, kaj želi od nas? Kje je vpeta energija ki nas navdaja z nelagodjem, kako se je zavedati, se z njo soočiti in kako z njo polno zaživeti. To je pot osebnega razvoja skozi vsakdanje funkcioniranje.

Od kod prihaja ta metoda?

Ta metoda prihaja iz Avstralije, njena ustanovitelja pa sta John Craft in njegova pokojna žena. Vse se je začelo z opazovanjem 300 projektov, ki so preživeli dobo treh let, saj 90% projektov ne preživi te dobe. Opazovali so vzorce uspešnosti, se pravi kateri vzorci so se pri teh projektih ponavljali, nato se je dodala teorija sistemov in teorija kaosa. Sama socialna dinamika, se pravi na kakšen način znotraj ljudi kroži sama socialna energija, pa je povzeta po aboridžinih in ameriških staroselcih. Tako je to v bistvu ena sinteza sodobnih pogledov na teorijo sistemov, se pravi na funkcioniranje socialnega sistema podkrepljenega s starimi kulturami. To je zbir vsega tega. Kakšni določeni elementi se pa pojavljajo tudi v kakšnih drugih metodah.

Kakšne so posebnosti Zmajevega sanjanja? Po čem izstopa?

Najbolj posebna stvar je, da Zmajevo sanjanje vključuje intuitivni del človeka v vsakdanje funkcioniranje, na primer otroci skozi igro. Veliko pa se vključuje tudi emotivni del. Bistveno pri Zmajevem sanjanju je, da je človek enako pomemben kot projekt. Se pravi, ko delaš neko stvar, ne delaš tega samo zaradi projekta, pač pa da ti skozi to delo tudi sam rasteš. Na takšen način te bo tudi naslednji projekt motiviral. Ni bistvo samo to, da nekaj narediš, zaključiš, se izčrpaš in greš naprej, ampak tudi, da imaš ti nekaj od tega.

Kaj zahteva Zmajevo sanjanje od človeka, da ga lahko uporablja?

To je malo težja zadeva. To je preklop v načinu dojemanja, zato mora človek priti na delavnico. Te stvari so vse opisane na internetni strani www.zmajevesanjanje.si, vendar si človek s tistim nima kaj veliko začeti. Dejansko je delavnica tista katera tebi da doživetje, ta premik znotraj sebe, da lahko dejansko začneš črpati z enega drugega vira, in potem je tudi izziv, da ti s tem drugačnim načinom funkcioniranja in drugačnim načinom komuniciranja, vztrajaš v vsakdanjem življenju in to dojemaš kot novo kulturo. Se pravi, zato da lahko človek te stvari doživlja, se zahteva en notranji premik, in če človek na to ni pripravljen, se naj raje ukvarja s čim drugim.

Kje se je Zmajevo sanjanje pri nas že uporabilo, ozirom se uporablja?

Jaz delam na šoli, delali smo tudi pri društvu za permakulturo. Eden večjih projektov, ki ga je delal Nara Petrovič je bil projekt Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Tudi tisti projekt je bil vpeljan po Zmajevem sanjanji. Drugače pa lahko stvar igraš tudi v osebnem življenju. Vsak dan si lahko nastaviš v proces, kako bi ta dan bil tvoj sanjski dan, kako ga doživeti in kako realizirati na tak način. Jaz Zmajevo sanjanje uporabljam skoraj ob vsakem srečanju, tudi danes ga bom, ko bomo imeli srečanje z otroci v permakulturi. To je v bistvu veda o robu –permakultura. Bistvo je, da prideš na  rob svoje »komfort cone« in tam več nimaš sigurnosti za nazaj, nimaš več tega ugodja, zato rabiš svojo polno pozornost, nisi pa še v »stres coni«, da bi te vsa stvar trgala narazen, in tisto je dejansko področje kje največ dojemaš, področje največjega učenja. Jaz jo dejansko uporabljam skoraj na vsakem koraku, tudi če se dobim s kom, kaj bi bilo tisto, na kakšni način. To je v bistvu  kot ena »škatla z orodjem«, ki jo lahko celi proces uporabljaš ali pa samo ena določena orodja, ki jih pač rabiš v določenem trenutku. Gre se za to, da človeka doživljamo na en svež način, se pravi kot individuum, katerega vemo kako funkcionira, in ga poskušamo odpirati nekim novim področjem. Tudi pri svojih projektih, ko imam naročila s strankami, grem v proces, da se odprejo , da pride do vizije, ker je najmočnejša stvar Zmajevega sanjanja prav zbiranje celotne kolektivne energije skupine, in najti smer katero vsi brezkompromisno podpirajo. To je tista največja moč, kjer Zmajevo sanjanje edinstveno.

Zakaj bi ti metodo uporabljali v Sloveniji? Kaj lahko prispeva v naš prostor in čas?

Ko sem se srečal s to zadevo v Nemčiji, sem si mislil: to potrebujemo mi v Sloveniji! Smo krasni individualisti, ne vemo pa uspešno sodelovati skupaj. Dejansko nimamo kulture sodelovati skupaj in je tudi nikoli nismo imeli. Vedno nas je organiziral nekdo drug. Zdaj, ko bi morali sami nekaj narediti pa nam ne gre. Zmajevo sanjanje je način, kako graditi kulturo dialoga oziroma sodelovanja, na tak način, da bo vsak brezkompromisno zraven, in da bomo vsi zadovoljni s tistim kaj bomo delali. Tega pa v slovenskem prostoru primanjkuje.

Koliko ljudi se v Sloveniji ukvarja z Zmajevim sanjanjem? Kakšne oblike izobraževanja obstajajo?

V Sloveniji  je trenutno pet trenerjev Zmajevega sanjanja. Imamo določene projekte, ki se izvajajo. Drugače pa je stvar precej nova. Z Urlike sva imela prvo delavnico v Sloveniji pred tremi leti.

Kakšna je vaša vizija Zmajevega sanjanja? V katero smer gre razvoj?

To je še zelo mlada zadeva, zato jo midva z Ulrike precej razvijava. Možnost vidim predvsem v razvoju pedagogike, v načinu vnosa v šolski proces. Se pravi na kaki način znotraj šole v razredu, odnos učitelj učenec, na kakšen  način nadgraditi celo zgodbo na eno višjo raven, da bo bol dinamična, bol izpopolnjujoča za obe smeri. Vidim tudi predvsem na razvoju različnih tipov inteligenc. V šoli se predvsem izraža lingvistična inteligenca, pa mogoče malo motorična in logična inteligenca. Vse ostale  čustvena, socialna, glasbena in motorična inteligenca so bol ali majn zapostavljene. Zato so vsi tisti, ki so obdarjeni z drugimi inteligencami, kot sta lingvistična  in logična inteligenca, nekako zapostavljeni v naši družbi. To pa ne pomeni da so manj vredni. Jaz na primer bol podpiram, to je čisto moje osebno mnenje, bol ženski aspekt - bol direktno aktivnost, ne toliko razlag, kot to eni delajo, ampak to so pač različni tipi predavateljev.

Kaj je kultura »zmagaš, zmagam, zmaga«?

To je drugi način komuniciranja. V Sloveniji smo v glavnem navajeni dialoga moči, se pravi en zmaga nad drugim. Tako je vedno en zmagovalec, drugi pa poraženec. Gre se za razvoj novega dialoga, da sta oba zmagovalca, oba dobita tisto svoje, njun dogovor pa je zmagovalen tudi  za okolje. Tako je cela stvar tudi v dobro okolja in to je tisto »zmagaš, zmagam, zmaga«. To je ena kultura, ki se kar razvija, izhaja iz kroga Zmajevega sanjanja, se dela na njej in mislim da se bo še naprej razvijala.

Kje se lahko najde več informacij?

Na internetni strani www.zmajevosanjanje.si in na dvodnevni delavnici, ki bo izvedena 27. in 28. marca 2015 v RIS Dvorcu Rakičan.