https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
http://www.jenamena.si/
https://www.ris-dr.si/
http://www.zniders.com/

INTERVJU

Bontonolog Saša Županek o »gorenjski narodni noši«, pitju kave pravih dedov in branju slavnostnih govornikov

Murska Sobota, 12.03.2015 ob 7:00  

Moški, se radi oblačite v barve gorenjske narodne noše? Skrajni čas je, da to opustite. Kakšno kavo pijejo pravi moški? Branje - samotno dejanje, ki lahko kaj hitro postane sramotno. Zakaj beremo ljudem, ki vedo brati?

 

V vsakdanjem življenju nas zadrege spremljajo na vsakem koraku

Saša Županek, bontonolog, nas opozarja na pomen bontona, zunanjega videza in javnega nastopanja.  Na resen, manj resen in poučno-šaljiv način. Veliko stvari lahko tudi z njegovo pomočjo spremenimo in izboljšamo. Tudi tokrat izpostavlja nekaj vsakdanjih zadreg z vsakega od njegovih področij delovanja, s katerimi se pogosto srečujemo in se jih morda niti ne zavedamo.

Če vas soproga oblači v »gorenjsko narodno nošo«, je skrajni čas za spremembo

»98% slovenskim politikom in poslovnežem je edini svetovalec za zunanji videz soproga, ki v 98% ni strokovnjak na tem področju. Zato so njihovi »vdružinodenarprinašalci« v glavnem kičasti in smešni. Vrhunec kiča je »gorenjska narodna noša« (bela srajca, črna obleka in rdeča kravata). Trobojnico rdeča – bela – črna so z velikim uspehom nosili Lojze Slak, Slavko Avsenik in Alfi Nipič. Najbolj znani predstavniki kičastih dodatkov: D. Rupel, I. Lukšič, M. Lahovnik, P. Vlačič, B. Pahor, medicinski brat in vseved Jani, trgovec bom reko Han in, kot po zapovedi, moška vrhuška ene od koalicijskih strank. Osebno pajacem s kičastimi dodatki nikoli popolnoma ne zaupam.«

Ali pravi ded v javnosti lahko pije belo kavo?

»Ko so po svetu hodili še pravi dedi, so pili kavo. Ali turško ali espreso. Danes, ko pravih dedov skorajda več ni in imamo nešteto izpeljank oz. sorodnic kave (macchiato, cappuccino, brezkofeinska, s smetano, z mlekom …), je eden večjih »grehov« sodobnega moškega v lokalu naročiti belo kavo. Povprečno samozavestna ženska, ki ima dovolj težav sama s sabo, bo pomislila: »Kdo se bo še ukvarjal z njim?«

Zakaj beremo ljudem, ki vedo brati?

»V glavnem velja branje kot samotno dejanje. Kaj hitro se lahko spremeni v sramotno dejanje. Primer so slavnostne akademije, kjer ljudje berejo ljudem, ki vedo brati. Možna sta le dva razloga. Ali obiskovalci ne vedo brati ali govornik ne ve govoriti.

Vedno znova sem razočaran, ko me povabijo na kakšno otvoritev, svečanost, obletnico … V vabilu je napovedan slavnostni govornik. Z velikim veseljem živim v pričakovanju govora junaka, ki je vešč tega in si upa. Veselje usahne takoj, ko na oder pride slavnostni govornik, iz žepa potegne listek in se začne mučiti z branjem. Lepo opravljeni govornik se je nemudoma prelevil v bralnika. Je verodostojen? Je sam sestavil to dolgovezenje in leporečje? Dvomimo. Nas, ki vemo brati, v večini primerov bolje kot on, je užalil. Komaj čakamo, da konča in gremo na zakusko.«

Foto: sasazupanek.si

Poglejte tudi:

http://www.pomurec.com/vsebina/28723/Sasa_Zupanek,_bontonolog:_%C2%BBZadrega_nikoli_ne_pociva%C2%AB