https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
http://www.jenamena.si/
http://www.zniders.com/
https://www.ris-dr.si/

LOKALNO

Lahko zadeneš deset milijonov, a še vedno je vprašanje, kaj boš naredil iz svojega življenja

Murska Sobota, 12.03.2015 ob 13:20  

V sredo je v murskosoboški knjižnici potekala zanimiva predstavitev knjige z naslovom Od Freuda do Frankla: Reševanje krize smisla sodobnega človeka z avtorjem doc. dr. Sebastjanom Kristovičem. Pogovor je vodila Alenka Veber, urednica pri Celjski Mohorjevi družbi. 

 

Ključna je bila knjiga Kljub vsemu reči življenju da

Alenka Veber je uvodoma predstavila nekaj knjig, ki so se že nekdaj ukvarjale s skrbjo za človeka. Izpostavila je Antona Martina Slomška, psihologa Antona Trstenjaka, pa tudi Viktorja E. Frankla, pri katerem se je prvič srečala z logoterapijo. Gost dr. Sebastjan Kristovič je doktoriral na interdisciplinarnem doktorskem študijskem programu iz področja logoterapije. Kristovičevo prvo srečanje z logoterapijo je povezano s knjigo Kljub vsemu reči življenju da, ki je zanj življenjska knjiga. Velja pa tudi za eno najbolj branih knjig vseh časov. Avtor Viktor E. Frankl je štiri leta preživel v več koncentracijskih taboriščih in tam izgubil vse osebe, ki jih je imel rad. Na Dunaj se je vrnil sam in je tehtal manj kot 40 kg. Kristovič pravi, da v njegovih delih ni našel niti enega stavka, za katerega bi lahko rekel, da ne drži.

Potegniti črto nad preteklostjo

Kristovič je kritičen do Freudove psihoanalize, po kateri se preveč poudarka daje preteklosti. Danes je veliko duševnih stisk in težav zaradi idealov oz. idealizacije (biti idealna mama, idealna žena…), ki je posledica psihoanalize. Vsako nedoseganje idealov pa vedno pomeni neko frustriranost. Nad preteklostjo je na neki točki v življenju nujno potrebno potegniti črto. V logoterapiji se v preteklost gre v toliko, da se le-ta sprejme, za pretekla dejanja odpusti in nato se je potrebno vprašati kaj lahko naredimo danes in za jutri. Po Freudu pa smo s preteklostjo zapečateni in determinirani, vsak ima nekaj kar ni bilo redu. Pri logoterapiji je v osredju smisel, naloge, ki nam jih daje življenje v točno določeni situaciji in točno določenem trenutku, človek pa na njih odgovarja. Na kvaliteto našega življenja in bivanja pa vplivajo naša dejanja in osebne odločitve. Lahko zadaneš 10 milijonov a še vedno morda ne veš kaj boš naredil iz svojega življenja.

Kristovič deli ljudi na tiste, ki so del rešitve in tiste, ki so del problema

Po besedah Kristoviča znamo zelo dobro jamrati, v tem smo dobri. Vedno na nekoga kažemo. Temu bi morale slediti spremembe, ki pa jih ni. Ločimo se ravno po tem kaj kdo naredi in kaj kdo ne naredi.

Po besedah Kristoviča, pri nas tudi psihoterapevti delajo veliko škode in je potrebno biti zelo previden. Ta poklic je nereguliran in ga lahko opravlja kdorkoli. Ljudi in skupine velikokrat navežejo nase, pogosto pa so terapije brez napredka. Velikokrat se tudi preveč pozornosti daje negativnim stvarem, ki zaradi tega postajajo vse večje in zato je stisk še več.

Nevarnost poplave literature

Kristovič še pravi, da so v vsaki knjigarni tri velike omare oziroma skladovnice. Prvo skladovnico predstavljajo knjige o partnerstvu in odnosih. Ob tem poudari, da imamo danes generacije maminih sinčkov, ki ne zmorejo vzpostaviti zrelega odnosa. Popkovine je nekoč prerezala najpozneje vojska, danes pa se ta vleče in žene dobijo može, ki niso nikoli dozoreli in odrasli. Druga se nanaša na vzgojo otrok. Vzgoja je priprava na realno življenje. Tretja skladovnica pa je posvečena samopomoči in notranjem miru. Ob tem, da se številni mladi »iščejo«, pa pravi, da če se preveč iščeš, se lahko še bolj izgubiš. Najdeš se le preko izkušenj in življenja. Današnja velika nevarnost je osredotočenost le nase, ukvarjati se sam s sabo. Tudi vzgoja je naravnana zelo egocentrično in tem otrokom bo kasneje v realnem življenju zelo težko, ko bodo ugotovili, da niso epicenter sveta. Mladi se danes velikokrat zbirajo, da so skupaj sami. Notranja praznina, zdolgočasenost in naveličanost pa vodi v agresijo, depresijo in zasvojenosti (kemične in nekemične).

Pomembna je notranja naravnanost, izostriti moramo čut za bistveno, kaj v življenju šteje. O krizi vrednot pa Kristovič pravi, da te ni, vrednote ostajajo, v krizi je le človek. 

    Fotogalerija

    Komentarji

    1. psyche
      15.03.2015 ob 21:16 psyche

      "Kristovič je kritičen do Freudove psihoanalize, po kateri se preveč poudarka daje preteklosti." Kaj pa je narobe s tem, če se daje povdarek preteklosti? Vsa struktura psihe je sestavljena iz preteklosti. Problem zadnjih 30-ih let je ravno v tem, da se zanemarja dologročno terapijo zaradi vpliva farmacije, ter raznih kratkorkočnih terapij in se s tem zanemarja človeka. Potreben je samo 1 človek, da izdela 1.000 tablet ali še več, in s tem "pozdravi" 1.000 ljudi dnevno, medtem ko je resnična ozdravitev samo to, da prideš do vira problema. Bistvo duševnih problemov je v emocijah, ki so potlačene in neobdelane. Ljudje duševno zbolijo zaradi tega, ker se izkazuje to, kako zelo se podzavestno trudijo, da bi držali pod kontrlo te emocije in za to porabijo vmes tudi do 90% dnevne energije. V tem je bistvo vseh problemov. Več razmišljamo, več se sekiramo, več potlačenih čustev je, katera se ne morejo izraziti in pritiskajo na psiho. To se kaže somatsko v glavobolih, bolečinah v prsih, trebušnem predelu, kjerkoli že - velika večina telesnih težav, ki niso vir dejanske poškodbe oz. nesreče, ima vzrok v potlačenih čustvih. Ali pa se kaže v iritaciji, depresiji, ipd. Če imamo v sebi jezo, s katero se nekoč nismo želeli soočiti in jo zato potlačili, vidimo svet in situacije jezno. Če smo potlačili žalost, vidimo svet žalostno. Če smo potlačili ljubezen, smo težko sočutni in se ne družimo veliko z ljudmi. Torej, ve se, kje je vir težav. In zato je edini način postopna razgradnja psiholoških obramb, ki preprečujejo, da bi se spomnili resnice in se počutili takrat, kot smo se takrat. Ne gre se za obsojanje kogarkoli, gre se za to, da smo se kot otrok pač počutili tako, kot smo se (ničvredne, zavržene, nemočne da kakrkoli storimo, zmedene), ampak smo te občutke zavrgli, namesto da bi se počutili tako, kot smo se. Smo jih potlačili. Takšna terapija traja počasi - spomniš se samo toliko, kolikor si sposoben v tistem trenutku obdelati - to je avtomatska obramba psihe. In jasno je, da zato psihoanaliza traja od 3 pa lahko vse do 7 ali tudi 10 let. Ampak je edina, ki doseže pristno odgovornost za svoje življenje, pristno odpuščanje in odpre svoje srce ter od takrat naprej avtentično raste kot posameznik. "Danes je veliko duševnih stisk in težav zaradi idealov oz. idealizacije (biti idealna mama, idealna žena…), ki je posledica psihoanalize." To je laž. Kot prvo, govorijo o primerni vzgoji vse veje psihologije, in ne samo psihoanaliza, tako da se prav čuti, kako je avtor osebno nastrojen proti psihoanalizi. Pravijo, da se psihoanlize ponavadi bojijo ravno tisti, ki se bojijo resnice. Ki se bojijo jeze, in to svoje jeze. Namesto da bi se z njo soočili, si raje dajejo ven nad drugimi. Velikokrat je to posledica neobdelane otroške jeze, katero si daješ ven na način, da drugim ne privoščiš dobrega, zato ker si tudi to moral trpeti. To čutiš v sebi, to je resnica, a si lažeš na vse možne načine. In to se potem imenuje racionalizacija (obramba pred tem, da bi videl, kdo si v resnici). In v tem se skriva razlog, zakaj avtor omenja kao IDEALNO mamo, IDEALNO ženo. Tu se čuti to, kako tudi drugim ne bi privoščil tega. In veste zakaj? Ker nobena veja psihologije sploh ne govori o IDEALNI vzgoji, temveč je izraz "at least good enough mother", kar pomeni "vsaj zadosti dobra mama" tako znan, da je ne moreš verjeti, kako ga je v svojem prikritem sadizmu avtor spregledal. V nadaljevanju se itak nadaljuje isto pranje možganov. Edino, kar se mi še zdi vredno razlage, je naslednja stvar. Avtor misli, da so "mamini sinčki" nastali zaradi popustljive vzgoje s strani mame. Nastavili so zaradi ljubezni, ki jo mama ni dobila od očeta, ki je bil emocionalno odsoten in je mama postala preveč "vpletena" v sina. Tu je problem, ne pa v popustljivi vzgoji. Največji paradoks je, da je že Sveto Pismo zadelo v ogromno podobnih pogledih, ampak kaj, ka so ga ti fanatiki niti ne vejo interpretirati na način, kot so ga želeli predstaviti avtorji. Žalostno. In zato gremo tja, kamor gremo ... Ker gremo stran od resnice, ne pa K njej. In takšni ljudje k temu samo še bolj prispevajo, žal, res ...

      0 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    2. Za komentiranje se morate prijaviti!
    3. psyche
      15.03.2015 ob 21:18 psyche

      Potreben je samo 1 človek, da izdela 1.000 tablet ali še več, in s tem "pozdravi" 1.000 ljudi dnevno, medtem ko .... tu sem želel dokončati stavek s tem, da pa je za dolgoročno terapijo in resnično ozdravitev, potreben 1 terapevt, ki ozdravi enega človeka na v povprečju 5 let. In žal se v današnjem svetu, kjer igra glavno vlogo denar, ve kaj prevlada ...

      0 1 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    4. Za komentiranje se morate prijaviti!

    !Za komentiranje se morate prijaviti

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.