https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.ris-dr.si/
http://www.zniders.com/

KULTURA

Murskosoboški grad - nekoč domovanje Szechy-jev in Szapary-jev, danes pa dom kulturnih vsebin

Murska Sobota, 11.10.2015 ob 9:30  

O obstoju murskosoboškega gradu priča listina iz leta 1255.  Leta 1478 se omenja kot »castellum in Belmwra«, dve desetletji pozneje pa kot »castellum Mwrayzombath«. Grad s širšo okolico je od 11. stoletja spadal pod ogrsko kraljevo ozemlje. V 12. in 13. stoletju je bila zemlja razdeljena v fevd z večjimi zemljišči. Pod zemljišče Belmura je spadala današnja Murska Sobota s takratnjim dvorcem Bel Mura, kot upravnim središčem celotnega belmurskega ozemlja.

 

Ob pomembnem križišču prometnih in trgovskih poti med Nemčijo in Ogrsko

Dvor in pozneje grad sta se bila sprva imenovana po središču ozemlja kot Belmura. Nahajala sta se ob naselbini Sobota, kar je slovenska ljudska oblika imena, ki jo Madžari ob prihodu v 10. stoletju prevzeli, v listinah pa omenjali kot Szombata, Zombota, Sombatha itd. Po prvi razlagi je ime dobila po dnevu v tednu, druga pa pravi da prihaja iz osebnega imena »Sobata« s slovansko osnovo »sabota«. Madžari so ji pozneje dodali »Murska« po zemljišču Belmura, ki izhaja iz starejšega ooimenovanja »Mura«.

Szechy-ji in Szapary-ji

V drugi polovici 14. stoletja so postali lastniki dvora, ki je bil  upravno središče belmurskega ozemlja, rodbina Szechy. Grad so v drugi polovici 16. stoletja pozidali v renesančni obliki, ki je ohranjena še danes. Sestavljen je iz štirih enako visokih in dvonadstropnih stanovanjskih traktov, ki obdajajo notranje pravokotno dvorišče obdano z arkadnimi hodniki.

Ob koncu 17. stoletja je prešel v roke rodbine Szapary. Leta 1687 ga je kupil Peter Szapary, katerega sinova sta leta 1722 dosegla grofovski naziv. V prvi polovici 18. stoletja so polepšali notranjost in zunanjost ter mu dodali baročni značaj. Glavni portal je eden najlepših primerov baročne arhitekturne plastike pri nas.

Velik del notranjosti je bil razprodan

Zadnji lastnik Laszlo Szapary ga je leta 1934 na dražbi prodal soboški občini, ki je njegov lastnik še danes. Velik del notranjosti je bil razprodan, med drugim tudi velika knjižnica, katere večeji del je kupil  tiskar Hahn. Med drugo svetovno vojno je bil v njem  sedež madžarske okupacijske sile. Po vojni je je dobil kulturne vsebine: v murskosoboški grad se je naselil pokrajinski muzej in Mladinski in kulturni klub, nekaj časa pa tudi enota knjižnice. V njem je danes urejena še dvorana namenjena kulturnim prireditvam, nekdanja kapela pa je spremenjena v poročno dvorano.

Grad obdaja mestni park z dvestoletnimi hrasti, gabri, jeseni, platanami, tulipanovci in tudi nova drevesa. Drevesno je to eden najbogatejših parkov v Sloveniji. 

O zgodovini mesta in regije pričajo številne razstave Pomurskega muzeja Murska Sobota

V Pomurskem muzeju Murska Sobota, ki je bil leta 1999 nagrajen s posebnim priznanjem European Museum of the Year Award, si danes lahko ogledamo več stalnih in občasnih zbirk. Stalna razstava pripoveduje o življenju prebivalcev ob reki Muri, vse od prazgodovine do danes.

Kološev kabinet umetniške fotografije, stalna zbirka in hkrati študijski kabinet, pa ohranja umetniško zapuščino več kot 1600 izvirnih Kološevih umetniških fotografij, desetine steklenih plošč, veličastno zbirko okoli 20.000 negativov ter del fotografske opreme.

Med občasnimi razstavami pa si trenutno lahko ogledamo Karikature Ladislava Kondorja in Rojstvo - Izkušnje Rominj.

MIKK – središče za mlade

V sklopu gradu se nahaja še še mladinski center MIKK, kjer lahko mladi avtonomno raziskujejo svojo kreativnost, razvijajo kritično mišljenje in sodelujejo v ustvarjanju programa. Prostori omogočajo postavitve različnih gledaliških predstav, galerijo in koncertni oder, v informacijskem delu pa poleg sajberkafeja z brezplačnim internetom, nudi tudi predavalnico in prostor za različne delavnice.

Več fotografij v spodnji galeriji

    Fotogalerija

    Komentarji

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.