Lainšček: Pesniška resnica o tem svetu je najbolj bistvena resnica, ki se je ne da ponarejati

V murskosoboški knjižnici so v okviru pesniško-glasbenega dogodka Ne bodi kot drugi gostili vsestranskega literarnega ustvarjalca Ferija Lainščka, ki je nastopil v družbi kantavtorice Ditke.

Pesniško-glasbeni večer se je začel z interpretacijo pravljice iz Lainščkove zbirke pravljic Mislice, ki jo je obiskovalcem približala pravljičarka Vesna Radovanovič. Po pravljičnem uvodu se je po literarni poti književnika Ferija Lainščka, ki je doslej izdal že 23 romanov, sprehodila direktorica knjižnice Jasna Horvat.

Obsežna razstava o življenju in delu Ferija Lainščka

V okviru dogodka so odprli razstavo o življenju in delu Ferija Lainščka, ki bo na ogled vse do konca oktobra. V središču panojev o avtorjevem življenju stoji vitrina, v kateri so razstavljeni avtorjevi osebni predmeti. Prvi eksponat so faksimile znamenite Rdeče knjige Carla Gustava Junga, ki je Lainščka močno zaznamoval. Njegovo metodo aktivne imaginacije uporablja že vrsto let, povsem konceptualno pa jo je pri literarnem ustvarjanju prvič uporabil pri snovanju romana Skarabej in vestalka, ki je bil natisnjen leta 1997. Razstavljen je tudi avtorjev pripomoček za vizualizacijo astralnega oz. t. i. magična krogla. Kot tretji eksponat iz avtorjeve osebne zbirke je razstavljen egiptovski tarot, ki pisatelja prav tako povezuje z Jungovo izkušnjo in njegovimi spoznanji o moči simbolov in razvoju simboličnega mišljenja.

Dobitnik številnih nagrad

Jasna Horvat je izpostavila nekaj nagrad, ki jih je Feri Lainšček prejel za svoje ustvarjalno delo, to so: Kajuhova nagrada, dva kresnika, nagrada sklada Vladimir Slejko, nagrada Prešernovega sklada, večernica, nagrada desetnica, dve nagradi za scenarije, nominacija za Europa book Prize in 3 prve nagrade za najboljše besedilo na Festivalu narečne popevke.

V nadaljevanju je Horvatova izpostavila še nekaj podatkov, zbranih v sistemu Cobiss. Tako se v knjižnicah najde kar 535 naslovov gradiva – knjižnega in neknjižnega, od tega je 211 naslovov knjig.    

Vrtoglava izposoja

Kot je še poudarila Horvatova, je od leta 2003, ko se beleži statistika izposoj po knjižnicah, pa do leta 2014, zabeleženo vrtoglavo številko izposoj del Ferija Lainščka: 245.062. Največje število letnih izposoj je bilo leta 2008, kar 24.420.

Literarnemu ustvarjalcu so s svojim obiskom izkazali naklonjenost številni obiskovalci, ob tej priložnosti smo mu tudi mi v krajšem pogovoru zastavili nekaj vprašanj.

Na literarnem večeru ste dejali, da so pisatelji tudi duhovni arheologi. Vi brskate po usedlinah prekmurščine. Kaj vse skrivajo njene plasti?

O življenju panonskih Slovencev nam seveda lahko kaj pove zgodovina, ki se oprijema različnih zgodovinskih virov in si še najbolj pomaga z materialnimi najdbami. Vendar, njihovo duhovno izročilo je potovalo skozi čas in še danes potuje tudi na nek drug način, ki pač terja drugačne pristope. Shranjeno je vsekakor v sferah kolektivnega nezavednega, pa tudi v bolj racionalno dojemljivih poetičnih kodah, kot so pravljice, pesmi, legende in miti. Pa tudi jezik, ki so ga ljudje na teh področjih skozi stoletja govorili, je seveda svojevrstna shramba in odtis njihovega življenja in mišljenja. Kot ustvarjalec, ki pretežno ustvarjam v slovenščini in imam to slovenščino, ki jo govorimo zdaj, za svoj materni jezik, moram tudi reči, da na globljih ravneh notranjega prisluškovanja nujno zadevam tudi ob prekmurščino, ki jo imam zato za nekakšno prameter mojega jezikovnega čutenja. Tudi zato, ker poznam govorico svojih daljnih prednikov, vem o njih in o sebi več, kot bi vedel sicer.

Pravite, da se niste nikoli prerivali na poti na goro Parnas, temveč se vam je preprosto zgodilo, da ste se znašli  med pesniki.  Verjamete v to, da se vse zgodi z razlogom?

Že dolgo vem, da je pesniška resnica o tem svetu tista najbolj bistvena resnica, ki se je ne da ponarejati. Vse druge resnice, pa najsi gre za zgodovinsko, politično ali celo filozofsko resnico, so se zmeraj lahko prirejale in navsezadnje tudi zlorabljale, pesniška resnica pa je ostajala neomajna in se je kvečjemu brusila. Zato ker je resnica obenem bistvo pesniškega izrekanja. Prihaja namreč iz pesniških globin, iz notranjih prostorov, v katerih se ne da lagati. Zato je Parnas zame v resnici gora resnic in sem do nje prav boječe spoštljiv. Je namreč gora, na katero se kratko malo ne da na silo zlesti, če te ta čudežna gora sama ne povabi in ti morda potem dovoli, da se ozreš s kake njene police.   

Kakšni so vaši vtisi po koncu tega umetniškega večera?

Zmeraj javno nastopam le tam, kamor me povabijo. To je nek moj princip, ki mi pomaga, da lepo živim in nimam zato nikoli občutka, da se kakor koli vsiljujem. Povabila iz knjižnice v Murski Soboti sem bil zelo vesel, saj se pravzaprav ne spomnim, kdaj sem imel v domačem mestu samostojni literarni večer. Še bolj sem vesel, da se je na tem večeru zbralo res veliko ljudi in se je vse skupaj zaokrožilo v prijeten dogodek. Ali, če povem drugače, lepo je bilo videti, da se tudi v Murski Soboti in okolici najde veliko ljudi, ki jim je moja umetnost blizu. Rad bi se jim tudi po tej poti zahvalil za naklonjenost.

Več fotografij v spodnji galeriji ...