https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.ris-dr.si/
http://www.zniders.com/

KULTURA

PiŠK Murska Sobota - osrednja območna knjižnica s 14 tisoč aktivnimi člani, 400 tisoč enotami gradiva in pol milijona izposojenega gradiva letno

Murska Sobota, 20.11.2015 ob 7:00  

Ob današnjem Dnevu slovenskih splošnih knjižnic vam v sklopu Pomurskih novic predstavljamo Pokrajinsko in študijsko knjižnico Murska Sobota (PiSK), ki je osrednja splošna knjižnica za MO Murska Sobota ter občine Beltinci, Cankova, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kuzma, Moravske Toplice, Puconci, Rogašovci, Šalovci in Tišina (MO Murska Sobota in Občina Beltinci sta ustanoviteljici, ostale pogodbene). Je tudi domoznanska knjižnica za Prekmurje, Prlekijo in Porabje. Razvila se je iz društvenih knjižnic pred drugo svetovno vojno, ljudske, ki je začela delovati 1946 in študijske (ustanovljena 1955). Ljudska in študijska knjižnica sta se 1973 združili in poimenovali z današnjim imenom. Leta 1991 je bila računalniško opremljena in vključena v računalniško podprt slovenski knjižnični informacijski sistem.

 

Najdragocenejša so dela Števana in Mikloša Küzmiča ter Dalmatinova Biblija

PiŠK je ob koncu leta 2014 imela  400.187 enot gradiva.

Med najdragocenejšimi prekmurskimi tiski velja izpostaviti dela obeh Küzmičev (Števana in Mikloša), ki sta pomembno zapolnila pomanjkanje knjig v 18. stoletju, tako s protestantske kot katoliške strani. Najstarejša je Vöre krščanske kratki navuk, 1754 Števana Küzmiča - evangeličanski katekizem in Nouvi zakon iz 1771, ki je temeljno delo prekmurskega slovstva.

Mikloš Küzmič, ki je nastopil konec 18. stoletja, pa je s pomočjo tedanjega sombotelskega škofa Jánosa Szilyja pomembno zapolnil vrzel pomanjkanja knjig za prekmurske katoličane. Samo v desetletju 1780-1790 je namreč pripravil in izdal sedem nabožnih in posvetnih knjig, ki so prekmursko katoliško slovstvo zaznamovale in določile za poldrugo stoletje. Iz tega obdobja je še dvojezična (prekmursko-madžarsko) knjižica za šole ABC knjižica na narodni šoul hasek iz leta 1790, ki je pozitivno prispevala k dvigu izobrazbe in splošne razgledanosti prebivalstva.

Želijo si še kakšen izvod Malega Katekizma Franca Temlina iz 1715, ki je prva prekmurska knjiga nasploh, s čimer bi zbirka Prekmurjana (Pomurjana) dobila še zadnji biser prekmurskega slovstva.
Med najdragocenejše tiske slovenskih avtorjev štejejo Dalmatinova Biblija (Biblia, tu ie, vse Svetu pismu, Stariga inu Noviga testamenta, 1584), ki je prava bibliofilska redkost in predstavlja vrh protestantske književnosti kot tudi na kulturnozgodovinski razvojni poti slovenstva.

Med najdragocenejšimi tiski in rokopisi v tujih jezikih so njihova posebnost filozofski spisi v latinščini Valentinus curio lectori iz leta 1524, ki so  najstarejši tisk v knjižnici in Luthrova zbrana dela, prav tako v latinščini, v štirih obsežnih zvezkih iz let 1564, 1566, 1567 in 1570.

PiŠK opravlja tudi  posebne naloge za madžarsko narodnostno skupnost

PiŠK je ena od desetih območnih slovenskih knjižnic, in sicer za območje Pomurja. Kot osrednja območna knjižnica pomaga vzpostavljati kvalitetno knjižnično dejavnost v širši regiji, zagotavljati povečan in kvaliteten izbor knjižničnega gradiva in informacij ter koordinirano zbiranje, obdelavo in hrambo domoznanskega gradiva.

PiŠK opravlja tudi  posebne naloge za madžarsko narodnostno skupnost, saj zagotavlja dostopnost do kakovostnih knjižničnih storitev s poudarkom na ohranjanju posebnosti madžarske kulture. S tem se spodbuja kulturno izročilo madžarske narodnosti in razvoj rabe madžarskega jezika. V letu 2014 so končali z urejanjem knjižničnih zbirk v štirih krajevnih knjižnicah, na Hodošu, v Motvarjevcih, Prosenjakovcih in Domanjševcih.

Soboška knjižnica ima poleg lendavske knjižnice v Sloveniji najbogatejšo zbirko madžarskih knjig. V redni zbirki in v zbirki redkih knjig so številne madžarske knjige, ki sodijo med raritete tudi v državnem merilu, torej tudi na Madžarskem. To so monografije raznih področij, koledarji, letopisi in časopisi lokalnega značaja iz druge polovice prejšnjega stoletja, ki jih je redko najti celo v Državni knjižnici Széchényi v Budimpešti. To isto velja za madžarske in dvojezične izdaje, ki so izšle med letoma 1941 in 1945, kakor tudi za tiste, ki so bile tiskane po letu 1946. Po začetnem sodelovanju med Mursko Soboto in Szombathelyem,  je leta 1965 postalo tudi zbiranje gradiva in oblikovanje knjižne zbirke hungarike bolj sistematično in strokovno.

Knjižnica že vrsto let uspešno sodeluje z zamejskimi Slovenci v Porabju.

Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota se ponaša z več zbirkami dragocenega domoznanskega gradiva

Te so rezultat večletnega zbiranja in proučevanja, seveda pa se zbirke kontinuirano dopolnjujejo.

Zbirke:

Prekmurjana (Pomurjana)– domoznanska zbirka prekmurskih tiskov in rokopisov od 18. stoletja naprej;

Šerkojana – zapuščina zdravnika nevropsihiatra dr. Alfreda Šerka (1879-1938), ki obsega 1892 enot različnega monografskega gradiva;

Kučanova zbirka –monografske publikacije (1007 enot gradiva), ki so dar prvega predsednika RS;

Pazu – zbirka disertacij, magistrskih in diplomskih nalog; zbirka dr. Ruesa (1290 knjig);

Šömnova zbirka – obsega okrog 10.000 enot monografskih gradiv;

Hungarika – v madžarščini pisana in tiskana dela (od rokopisov, leposlovnih knjig, leksikonov, mikrofilmov do raznega periodičnega tiska);

Zbirka kart in zemljevidov – razno kartografsko gradivo.


Čez 14 tisoč aktivnih članov oziroma uporabnikov knjižnice

V PiŠK Murska Sobota, v njeno potujočo knjižnico in izposojevališča v večjih krajih (t. i. krajevne knjižnice) je bilo v  letu 2014 vpisanih 13.842 aktivnih članov oz. uporabnikov knjižnice, leta 2013 pa 14.146.

Več oddelkov

Mladinski oddelek zbira in izposoja knjižnično gradivo, primerno za predšolske otroke in učence osnovne šole. Prireja bibliopedagoške dejavnosti in učence uvaja v preprostejša knjižnična informacijska znanja. Znan je po urah pravljic in ustvarjalnih delavnicah, ki se odvijajo ob sredah in četrtkih ob 16.30 uri. Na pravljične ure prihajajo tudi skupine iz OŠ in vrtcev, prav tako pa pravljičarke obiskujejo vrtce, kjer otroke pravljično razveseljujejo.

Oddelek za odrasle je namenjen je mladini in odraslim. Ponuja pestro izbiro leposlovnih knjig v slovenskem in tujih jezikih, zahtevnih in takih, ob katerih si lahko spočijete misli ali popestrite prosti čas; veliko strokovnih in poljudnoznanstvenih knjig. Od leta 2010 uspešno organizirajo bralno značko za odrasle. Število tovrstnih bralcev se iz leto v leto povečuje, kar jih še posebej veseli, saj je s tem osnovni namen – spodbujanje bralne kulture pri odraslih – več kot dosežen.

Na romskem oddelku Romano Kher je na voljo čez sedemsto enot knjižničnega gradiva z romsko tematiko, od knjig, DVD-jev in plošč do časopisov in drugega gradiva, ki je ustrezno obdelano in razporejeno. Ne manjkajo niti leposlovne in strokovne knjige v romskem jeziku avtorjev iz lokalnega in širšega evropskega prostora. Zbiranje gradiva se bo nadaljevalo tudi v prihodnje, saj le-to navsezadnje pomembno vpliva na knjižnično dejavnost kot tudi na spoznavanje romske kulture, jezika, zgodovine in njihove identitete. Ključni namen romskega oddelka Romano Kher je širjenje bralne kulture med romskim prebivalstvom kot tudi seznanjanje z romsko literaturo in njihovo bogato dediščino med neromskim prebivalstvom.

Pol milijona izposojenih enot knjižničnega gradiva

V vseh oddelkih knjižnice je bilo v letu 2014 izposojenih 520.685 enot knjižničnega gradiva. V oddelku za odrasle je bilo v letu 2014 uporabnikom posredovanih čez 12.000 zahtevnejših informacij, 35.000 računalniških informacij, 42.000 klasičnih informacij in 1.250 domoznanskih informacij. Na periodičnem oddelku je bilo zaradi obiska čitalnice, obiska uporabe interneta in obiska sobe Branka Šömna 5.500 obiskovalcev.

Številne dodatne aktivnosti

V PiŠK izvajajo številne dodatne aktivnosti oziroma storitve, npr. pravljične večere za odrasle, ure pravljic in obiske po šolah, izvajajo projekte Rastem s knjigo, sodelujejo z radiom Murski Val, izvajajo obiske v domu starejših Rakičan. Skozi vso leto imajo tudi priložnostne razstave, ki so zelo dobro obiskane, potem literarna srečanja oz. večere, predstavitev knjig proze, pesniških zbirk, gledališke predstave za otroke, pred kratkim so organizirali mednarodni simpozij ob 300. letnici izida prve prekmurske knjige Mali katekizem in še kaj. Omeniti velja tudi digitalizacijo gradiva, ki jo izvajajo, saj se na ta način dobivajo nove vsebine, ki se lahko uporabijo na različne načine (npr. objava na dLib-u), prav tako se s tem zmanjša fizična izposoja posebej občutljivega in redkega gradiva.

Aktivno sodelujejo in delujejo na več spletnih portalih, kot npr. Dobre knjige – spletni portal s priporočilno kakovostno literaturo; Kamra – domoznanski portal kulturne dediščine; Pomurci.si – biografski leksikon znanih Pomurk in Pomurcev.

Kdaj jih lahko obiščete

PiŠK je od ponedeljka do petka odprta od 8h do 19h, ob sobotah pa  od 8h do 13h.

Krajevne knjižnice so odprte enkrat tedensko:  na Hodošu v četrtek od 8.00-12.00, v Prosenjakovcih v sredo od 12.00 – 16.00, v Domanjševcih v četrtek od 12.00 – 16.00 in v Motvarjevcih v petek od 12.00 -16.00. 

Več fotografij v spodnji galeriji...

    Fotogalerija