https://www.minicom.si/
https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.ris-dr.si/
http://ris-dr.si/go/563/1063/CENTER_ZA_DRUZINE_MURSKA_SOBOTA

LOKALNO

Ana Sušec o delu v knjižnici:»Poklic je idealen za komunikativne, odprte, empatične ljudi, ki predvsem radi berejo«

30.12.2015 ob 7:00  

V okviru Pomurskih novic smo se podali tudi med knjižne police, kjer smo preverili poklic bibliotekarja. V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota smo se pogovarjali z univerzitetno diplomirano bibliotekarko in pravljičarko Ano Sušec.


Ano smo najprej povabili, da nam predstavi delo bibliotekarja oziroma knjižničarja v njihov knjižnici. Spregovorili smo o njihovih osnovnih zadolžitvah, različnih delovnih mestih in drugo.

Kot je povzela, so delovne naloge bibliotekarja oz. knjižničarja različne, in sicer glede na delovno mesto, ki ga opravlja. V glavnem so to: izposoja, zbiranje, izbiranje, dopolnjevanje in obnavljanje knjižnega in neknjižnega gradiva, medknjižnična izposoja in njeno nadziranje, svetovanje bralcem o vseh vrstah gradiva, ki ga knjižnica hrani, klasificiranje, strokovno obdelovanje in vnašanje gradiva v različne informacijske mreže, kot so COBISS, OPAC in COBIB.

Bibliotekar tudi opravlja in pospešuje dokumentacijsko, informacijsko in komunikacijsko delo za uporabnike knjižničnega gradiva in se pri tem medsebojno povezuje z drugimi knjižnicami in drugimi bibliotekarji, poskrbi za ureditev bibliografije v knjižnici, za vsa pomožna kazala in njihov pomen. V tem smislu skrbi za to, da je gradivo glede na univerzalno decimalno klasifikacijo razporejeno po policah, omarah in na mizah. Na ta način poskrbi, da je knjižnično gradivo dostopno najširšemu krogu bralcev, ki ga lahko nemoteno uporablja.

Prav tako je njegova naloga, da časopisje in revije razporedi tako, da vsaka enota dobi točno določeno število izvodov. Njegovo delo je tudi odpravljanje možnih poškodb knjižnega gradiva in drugega informacijskega gradiva. Pri tem uporablja postopke za zaščito, konzerviranje in restavriranje gradiv. Bibliotekar lahko vodi knjižnico kot ustanovo ali pa vodi posamezne knjižnične oddelke, kot je leposlovni ali mladinski oddelek. Organizira tudi spremljajoče prireditve, kot so literarni večeri in ure pravljic za otroke. Njegovo delo je tudi izdajanje katalogov, bibliografij in drugih knjižničarskih strokovnih publikacij, s katerimi predstavljajo knjižnično gradivo in knjižničarsko stroko.

Glede na specializacijo so knjižničarji lahko obdelovalci, katalogizatorji, domoznanci, bibliotekar za gradivo manjšin, v nabavi, informatorji, izposojevalci, pravljičarji.

Pot do poklica bibliotekar

Zanimalo nas je tudi, kaj je potebno, da lahko postaneš knjižničar oziroma bibliotekar.

Kot nam je pojasnila sogovornica, je bila v prejšnjem šolskem sistemu smer knjižničarstvo v povezavi z drugim predmetom (npr. slovenščina, zgodovina,…) na Pedagoški Akademiji v Ljubljani, danes pa je to samostojni študij na Filozofski fakulteti v Ljubljani - smer bibliotekarstvo. Po zaključenem izobraževanju univerzitetnega programa se opravlja pripravništvo 12 mesecev, kateremu sledi strokovni izpit iz bibliotekarske stroke.

Knjižničar v šolski knjižnici pa je lahko tudi, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja ali svetovalnega delavca v devetletni osnovni šoli in je opravil študijski program za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva ter strokovni izpit iz bibliotekarske stroke.

Smo pa Ano, ki ima izkušnje z delom tako v šolski kot tudi splošni knjižnici, povprašali, kakšne so razlike med obema delovnima mestoma.

»Specifika dela v šolski knjižnici je seveda vezana na izobraževalni program, torej na učbeniški sklad, na gradivo za predavatelje in gradivo za učence. To pomeni, da je v šolski knjižnici v delu bibliotekarju združeno vse, kar smo omenili na začetku; torej nabavna politika, obdelava, izposoja in pedagoške urice. S tem, da je fond gradiva v šolski knjižnici neprimerno manjši, kot je v splošnoizobraževalnih, zato velikokrat knjižničar kombinira delo v knjižnici in v razredu,« pojasnjuje Ana delo v šolski knjižnici. Nato pa nadaljuje: »Mladinski oddelek v splošnoizobraževalni knjižnici, kjer delam, pa zahteva mnogo dodatnih znanj, ki si jih knjižničar pridobi predvsem z branjem literature. Velikokrat namreč pomagam pri izboru literature za seminarske naloge, priporočam v branje literaturo, ki je primerna določeni starostni stopnji. Prirejamo bibliopedagoške dejavnosti (projekt Rastem s knjigo za osnovnošolce in srednješolce, Jaz pa berem,…) ter učence uvajam v preprostejša knjižnična informacijska znanja. Za najmlajše pripravljam ure pravljic in ustvarjalne delavnice. Na ogled postavljamo razne razstave, ki so bodisi tematske ali priložnostne – z njimi skušamo motivirati mlade bralce. Delo je pestro, ustvarjalno in zanimivo.«

Kakšne naj bi bile »vrline« zaposlenega v knjižnici?

»Predvsem je potrebno veliko empatije, saj je delo povezano z ljudmi, torej mora biti spreten in vljuden pri sporazumevanju z obiskovalci knjižnice, zna se jasno in razumljivo izražati, pripravljen je pomagati obiskovalcem v knjižnici,« nam pojasni bibliotekarka in pravljičarka, doda pa, da je zaželeno tudi široko poznavanje različnih področij znanj in tujih jezikov ter dela z računalnikom, da je prilagodljiv in vztrajen, mora pa imeti dobre organizacijske sposobnosti.  Knjižničar ima običajno interes za knjižnična gradiva, knjige, revije in druge publikacije, CD-rome, video kasete, za bibliotekarstvo in katalogiziranje gradiv.

Negativne plati dela v knjižnici

Zanimala nas je pa tudi negativna plat dela v knjižnici, zato smo Ano povprašali tudi o tem. Kot nam je pojasnila, večjim nevarnosti pri samem delu bibliotekar ni izpostavljen, možni pa so manjši udarci in poškodbe pri delu s knjigami ali pri hoji med knjižnimi policami.

Če pult ni ergonomsko prirejen delu, so razmere slabše. Tako bibliotekar skozi leta lahko pridobi poklicno deformacijo vratnih vretenc, hrbtenice in ramenskega sklepa. Hrbtenica je še posebej obremenjena tudi zato, ker bibliotekar v povprečju preloži od dve do dve toni in pol knjig dnevno, poleg tega dnevno prehodi več kilometrov, ko vrnjene knjige odnese nazaj na police.

V knjižnicah je pogosto slabši zrak, med samim delom je potrebno veliko govoriti, tako da so glasilke močno obremenjene. Moteč je lahko prah s knjig in vonj novih knjig, ki lahko povzročita nastanek alergij. Ker je veliko dela vezanega na računalnik, močno trpijo oči, pogosto pride tudi do vnetja zapestja zaradi dela s tipkovnico in miško.

»Poleg tega mora biti psihično pripravljen na neprijaznost uporabnikov, ki zaradi lastne nepazljivosti morajo kdaj plačati stroške opominov in zamudnin. Večina namreč pričakuje, da je gradivo lahko dostopno vsem in vsakomur za nedoločen čas. Zgodi se tudi, da v knjižnici ni dovolj gradiva za obvezna branja in razna tekmovanja zato se srečujemo z negodovanjem, čeprav bi gradivo morale zagotoviti vzgojno-izobraževalne ustanove,« še doda naša sogovornica.

Idealen poklic za knjigoljube

Zanimalo nas je pa tudi, za koga je po njenem mnenju to popoln poklic: »Idealen je za komunikativne, odprte, empatične ljudi, ki predvsem radi berejo. Zaželena je tudi sposobnost dobrega poslušanja, saj je treba uporabniku svetovati pri izbiri knjižnega ali neknjižnega gradiva, velikokrat je knjižničar tudi »psiholog«, saj se mu včasih obiskovalci potožijo o svojih problemih, zaradi katerih iščejo tudi gradivo s tako problematiko, ki jih tare,« zaključi Ana.

    Fotogalerija