https://www.ris-dr.si/
https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.eventim.si/si/vstopnice/slovenija-wales-lendava-sportni-park-lendava-571498/event.html
https://www.ris-dr.si/go/540/1835/ESCAPE_ROOM
https://www.pomurec.com/go/203/LOKALNO

LOKALNO

Prekmurka, ki je prestala kemoterapije: Se zavedamo, kaj je v življenju pomembno?

22.02.2016 ob 7:00  

Bernardo Puhan iz Filovcev je doletela težka življenjska preizkušnja – rak. Odločena, da bolezen premaga, vsak dan živi s hvaležnostjo.   

https://www.ris-dr.si/

Diagnoza – rak na dojki - je nepričakovano prišla lani, julija je bila za njo prva operacija. Od takrat je odločena, da življenju povrne smisel in se bori do konca. Zadnji izvidi so vse boljši, lasje ji počasi rastejo in se gostijo, rezultate genetike še čaka.  

Puhanova se je odločila, da bo svojo zgodbo delila na Facebooku. Med drugim ljudi vzpodbuja, da uživajo življenje. Z njenim dovoljenjem objavljamo nekaj njenih dognanj tudi na našem portalu. Tekst je nekoliko daljši, a vzemite si tri minute, splača se.

5. avgust 2015

»... Dobila izvide. Predčasno. Ker bezgavke niso vredu. V dveh bezgavkah so makrometastaze, v eni mikrometastaza. Čez dva dni me zopet čaka operacija. Pobrati mi morajo vse bezgavke. V redu. Tako pač mora biti ...

Lahko se obtožujem, zakaj sem čakala tako dolgo, zakaj nisem šla k zdravniku, dokler so bile bezgavke še vredu. Zakaj nisem bolj cenila in poslušala svojega telesa. Pa vendar verjamem, da je ta izkušnja prišla v pravem času. Če bi se s tem morala soočati pred dvema letoma, najverjetneje sedaj ne bi imela otroka, naš zaklad, naše sonce, preprosto bitje, ki te z vsakim dnem posebej spominja na to, da je življenje lepo in ga je kot takega vredno živeti, tukaj in zdaj.«

11. december 2015

»Peta (kemoterapija). Bil je malo čuden dan, ampak vseeno lep. Žile so že nekoliko utrujene, zato so se kar fajn namučili, da so mi vzeli kri in nastavili iglico za infuzijo. In potem čas za knjigo. Štiri ure hitro minejo in že me čaka prevoz domov in doma »all inkluzive« paket moje mame ...

Zdaj imam počasi vsega zadosti. Kot pri teku: če se na začetku preveč »zaletiš«, ti proti koncu moči pojenjajo in se komaj prebijaš do cilja. Namesto da bi ciljno črto prestopil radostno in z nasmehom na obrazu, se pričakovan občutek zmagoslavja kar naenkrat razblini. Ker si enostavno preveč pričakoval od sebe, preveč si se gnal, hitel si proti cilju, ker si bil prepričan, da te tam čaka sreča. In potem si razočaran, ker je ne najdeš. Kdor išče srečo v prihodnosti, jo bo iskal večno, kdor jo uspe najti v sedanjem trenutku, ta je zares srečen.« 

 

9. januar 2016

»Od zadnje (dejansko zadnje) kemoterapije so minili že skoraj trije tedni, jaz pa niti še proslaviti nisem uspela … pravzaprav se najbrž sploh še ne zavedam, da je bila zadnja, ker zdravljenje se nadaljuje. Pa vendar, to poglavje je za mano. To, česar sem se najbolj bala, je za mano. Po zadnji kemoterapiji sem še enkrat bruhala. Tri dni sem kihala kot mala mačka. Spet me je bolel spodnji del trebuha. Nohti so porumeneli, nekateri celo porjaveli in postali boleči na otip. Verjetno bodo, tako kot lasje, odpadli in zrasli novi.

Tudi z očmi imam nekaj problemov. Po eni strani so suhe, a po drugi mi solze tečejo kar same od sebe. In bolijo me, včasih pečejo. A najhuje je mimo. Hujšega ni bilo. In od srede naprej dobivam samo še biološko zdravilo. Nobene kemoterapije več. Nobenih stranskih učinkov. Lasje mi bodo začeli rasti. Tudi ostale dlake. Spet si bom morala briti noge. Priznam, da sem se kar malo razvadila. Tudi na frizuro sem se navadila, pa vendar se veselim. Večkrat se pobožam po glavi, da preverim, ali se lasje že kaj gostijo. Me prav zanima, kakšni bodo.

...Včeraj, ko mi je bilo najhuje, sem se spraševala, kaj me ta situacija želi naučiti. Hitro sem prišla do sklepa: naučiti me želi hvaležnosti. Naenkrat postaneš hvaležen za najosnovnejše stvari, ki se v vsakdanjem življenju zdijo tako preveč samoumevne. Pa niso...

Ali sploh še znamo preživeti dan brez telefona, tablice in računalnika? Se še znamo pogovarjati? Si vzamemo čas, da obiščemo svoje starše, stare starše, tete, strice? Koliko časa posvetimo svojim otrokom? Kakšen vzgled smo jim? Se zavedamo, kaj je v življenju zares pomembno? Kaj od življenja pravzaprav pričakujemo? In ne nazadnje, kaj smo pripravljeni za svojo srečo narediti sami?«

 

16. februar 2016

»Vsak dan se (večkrat) pogledam v ogledalo. Ustnice se mi avtomatsko razlezejo v nasmeh, ko vidim, kako mi lasje rastejo in se gostijo. Ultrazvok desne dojke je bp. Rezultate genetike še čakam. Kar bo bo. Še nikoli ni bilo tako, da ne bi šlo, živeti življenje kar se da lepo.«

    Fotogalerija

    Komentarji

    1. gost
      22.02.2016 ob 8:09 gost

      Znanstveniki so izumili imunoterapijo z T-celicami, baje dela čudeže, na mmcrtvslo.

      2 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    2. gost
      22.02.2016 ob 9:14 BigLike gost

      Bravo. Vsaka ti čast!!! Super da premoreš toliko pozitivne enegije. Ne predaj se!

      20 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    3. gost
      22.02.2016 ob 10:05 Martin gost

      Bodi ponosna nase, hkrati pa hvaležna za moč ki si jo dobila , da si vse tole prestala in da z takim optimizmom greš lahko naprej ! Pravgotovo si srčece z srčecem ki ga privijaš k sebi !

      18 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    4. gost
      22.02.2016 ob 14:19 gost

      Vsaka čast, da nisi skozi bolezen izgubila updanja, marskido bi. Ampak si skozi njo našla smisel živjlenja in kar je v njem pomembno. Nažalost s(m)o ljudje taki, da začnemo ceniti življenje komaj, ko smo soočeni z njegovim koncem. Hvala, ker si svojo izkušnjo delila z nami.

      13 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    5. gost
      22.02.2016 ob 14:59 pfg gost

      bernarda želim ti hitro okrevanje si in si bila borka kot športnica drži se mirsad granov

      6 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    6. gost
      22.02.2016 ob 15:36 Mala mama gost

      4 4 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    7. gost
      22.02.2016 ob 16:39 gost

      Sama sem prezivela isto zgodbo oz. se hujso..zivim ze 15. let po karcinomu. Glavo gor vse bo na kraju dobro.

      9 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    8. gost
      22.02.2016 ob 21:55 metka gost

      Čestitke, ga. Bernarda!! Predvsem za borbo in pogum. Pa tudi zato, da ste svojo zgodbo delila z nami. Veliko vsega, pozitivnega vam želim in pošiljam.. :)

      9 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
      • gost
        23.02.2016 ob 8:40 angel gost

        Borka kot se šika - z nasmeškom do ušes (s tako težo telesa). Naj te zmaga ovekoveči!!!

        4 0 Prijavi neprimerno vsebino
    9. gost
      23.02.2016 ob 19:16 gost

      Prebolel sem raka pri tridesetih...zdaj jih štejem malo čez petdeset,sem iz zdravstvene stroke po poklicu...ni bilo lahko..vendar nikoli nisem in ne bom razumel zakaj se ljudje morajo medijsko izpostavljati medijsko v lokalnih bednih medijih..nikoli ne bom razumel pa nisem zabit...kot da ni zadosti huda bolezen..intima je intima...močno upam in tidržim pesti da ozdraviš ampak to slikanje in medijski pomp....ne hvala...pa brez zamere😊

      4 3 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    10. gost
      23.02.2016 ob 22:24 gost gost

      Lepe pozdrave iz Frankfurta,ti veš od koga

      1 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    11. gost
      24.02.2016 ob 8:08 gost

      muca mjav Bernarda le pogumno naprej

      1 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    12. gost
      24.02.2016 ob 14:30 gost

      Le pogumno naprej iz lastnih izkušenj ,še veliko vas lepih trenutkov čaka

      5 1 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.