FOTO: V Lendavi razstava »Denar – prekletstvo bogov«

Nastanek denarja, kot plačilnega sredstva je še vedno zavit v tančico skrivnosti. Obstaja pa legenda, da je edino denar postal pomembnejši od bogov. Slednji so bili razočarani, ker postali manj pomembni od denarja in naj bi ga zato zakleli. Ta legenda je bila tudi povod za naslov razstave.

V splošnem velja, da se je vse začelo z blagovno menjava – blago za blago. Kot plačilno sredstvo so na začetku uporabljali kameno sol, rezila, srpe in podobne predmete. Problem pa je nastal, ko niso vedno hoteli menjati več vrednega blaga z manj vrednim. Tako so začele nekatere dobrine prevzemati vlogo posrednika pri trgovanju. Kot najbolj primerne so se izkazale kovine kot so baker, bron, srebro in druge.

Nastanek denarja v takšni obliki kot ga poznamo danes je v urejenih in monetarnih družbah bil povezan z namenom vladanja in lažjega pobiranja davkov. V naše kraje so prvi denar prinesli Kelti v obliki bronastih in srebrnih predmetov. Kasneje pa so se preko grških in rimskih osvajalcev pojavili prvi kovanci kot jih poznamo danes. Kot prvi se pojavijo majhni srebrniki teže do dveh gramov. Poleg kraljev in grofov je imela pravico do kovanja denarja tudi cerkvena oblast.

V srednjeveškem času so bile na slovenskem najpomembnejše kovnice denarja na Koroškem v Brežah zaradi visoke kvalitete kovanja. Med leti 1347 – 1351 in 1441 – 1458 je pod Banffyji tudi v Lendavi delovala kovnica denarja. Leta 1762 je Marija Terezija avstrijskim deželam podelila pravico izdajanja papirnatega denarja, na podlagi katere so na Dunaju izdali bankovce od 5 do 100 florinov.

V NLB poslovalnici Lendava bodo v sodelovanju z DZP »Lindva« v prihodnje pripravili še več različnih dogodkov v povezavi z denarjem in plačilnimi sredstvi.

Več fotografij v spodnji galeriji ...