https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.pomurec.com/go/203/LOKALNO
https://www.ris-dr.si/go/1011/1886/DRUZINSKI_CENTER_POMURJE

INTERVJU

»Prleški« Ljubljančan mladim svetuje: Vsaj enkrat se odpravite iz okolja, kjer vam je udobno

16.06.2016 ob 8:30  

Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji je lahko med drugim dobra priložnost za Pomurje. Tudi zato, ker njen vodja pravi, da našo regijo nosi v srcu.


Mag. Klemen Žumer je vodja informacijske pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji. Že v rani mladosti se je odpravil študirat čez lužo, v preteklosti pa med drugim delal v Bruslju kot stažist in asistent. Rojen v Ljubljani, a njegova življenjska pot ga močno veže tudi na Prlekijo, saj je tam kot otrok preživel večji del poletnih počitnic. Z njim smo se pogovarjali o izzivih Evropske unije (EU) in priložnostih, ki jih ta nudi (predvsem) mladim.

Če želite redno prejemati obvestila o priložnostih EU, se vpišite TUKAJ.

 

Hitro po končani srednji šoli ste se odpravili v tujino - v Kanado. Kako ste se kot 18-letnik znašli tam in kaj iz vaših izkušenj priporočate mladim, ki se tako hitro podajo izven meja domovine?

Kot vsak človek, sem imel tudi sam v življenju veliko priložnosti. Ena največjih je bila prav gotovo ta, da sem se pri 18. letih lahko skupaj z družino odpravil v Kanado in tam začel študij ekonomije. Kljub podpori bi bilo lažje ostati doma - v okolju, ki sem ga poznal, kjer sem imel prijatelje, družino in sorodnike. Vendar sem čutil, da mi Slovenija na nek način ne pusti razpreti kril in odkriti vse resnice v svoji kompleksnosti in raznolikosti. Želel sem si odkriti več in zaradi te želje sem v tujini tudi izkoristil priložnosti, ki so se mi ponudile.

Mladim, ki se zgodaj podajajo v tujino, priporočam, da skrbno izberejo svojo družbo, da vrednot in vzgoje, ki so jo prinesli iz otroštva, ne zanemarijo, temveč jo testirajo in preverijo v novem okolju iz novih perspektiv. S tem bodo rasli, se učili o drugačnih pogledih razmišljanja ter hkrati vse bolj cenili tisto dobro, kar že nosijo v sebi. V kolikor pa jih zaslepi navidezno suho zlato novega okolja, kar se v začetku pogosto zgodi, bodo izpostavljeni veliki nevarnosti in lahko se jim zgodi, da bodo postavljeni v nepričakovane situacije, ki jim ne bodo kos.

Mnogi pravijo, da vsak človek enkrat mora doživeti tujino, predvsem v času mladosti. Kakšne razsežnosti je vam dala tujina?

Vsakemu mlademu človeku priporočam, da se vsaj enkrat v življenju odpravi ven iz svojega kraja, iz okolja, v katerem mu je udobno in kjer vse pozna. Izziv, ki ga predstavlja novo okolje in novi ljudje z drugačnimi pogledi ter razmišljanji, lahko tudi povsem drugačno kulturo, je neprecenljiv, saj te pretrese in postavi pred ogledalo nekatere principe ter navade, ki so se ti zdele samoumevne. Samoumevnost je nevarna, vodi v nazadovanje osebne rasti, predsodke, ki niso v skladu z resnico, ter v zaprtost in izključevanje, ki prinese nesamozavest in strah pred neznanim.

V današnjem času je zanimivo, da se drugačnih kultur najbolj bojijo prav tisti, ki se z njimi še nikoli niso zares srečali. Meni je tujina dala samozavest, da sem sposoben in da imam prave vrednote, ne glede na to, kje in s kom se srečujem. Prav tako mi je dala pogum, da sem odprt in razumevajoč do različnih, drugačnih mnenj in kultur, kar pa avtomatsko ne pomeni, da se z njimi strinjam. Ob njih rastem, saj me učijo novih pogledov in novih idej, hkrati pa utrjujejo v meni tisto, kar je dobro in resnično.

Zakaj politična ekonomija?

Od nekdaj me je zanimal svet. Predvsem kako deluje družba, v kateri živim. Ekonomija je bila tista veda, v kateri sem bil najbolj uspešen in jo v Kanadi tudi poučeval kot asistent na fakulteti. Ko pa smo v 4. letniku fakultete pripravili študijo za kanadsko vlado, v kateri smo po mnogih naporih in s prispevkom več kot 20 raziskovalcev, dognali, kako na najboljši način oceniti vodno infrastrukturo v tej veliki državi, je kanadski pristojni minister dognanja sicer plačal, potem pa študijo postavil v predal. Takrat sem ugotovil, da je politika rešitev za uspeh dobrih in pravih strokovnih idej. Začel sem se zanimati za politiko in njen vpliv na ekonomijo ter naš življenjski standard. Tako sem nato v Londonu nadaljeval z magistrskim študijem mednarodne politične ekonomije.

 

O NAVEZANOSTI NA POMURJE

Z družino v Babincih ...

Ste kdaj razmišljali, da bi ostali v Pomurju in kako pogosto se vračate v Prlekijo?

V Babince in Ljutomer se vedno rad vračam. Tu sem preživel večino mojih otroških poletij, tam sem se srečal s kmetijo in vzljubil živali ter se prvič zaljubil. Pomurje nosim v srcu kamorkoli grem, hkrati pa sem vedno znova navdušen nad lepoto in urejenostjo domačega kraja. Ko srečam Prleke in Prekmurce v Nemčiji, Kanadi ali drugod po svetu, mi vedno znova zaigra srce, posebej kadar govorijo v svojem narečju. Pomurci so zame pošteni ljudje, navajeni trdega dela in prevečkrat se po krivici počutijo nekaj manj, kot tisti v večjih mestih. V Pomurju je veliko možnostii za odkrivanje priložnosti, ki jih nudi EU, predvsem na področju kmetijstva in regionalnega razvoja.

Ta regija je namreč statistično tista, ki bi lahko najbolj izkoristila sredstva, ki so na voljo. Na žalost ni vedno dovolj sloge in strategije, ki bi omogočala, da se Pomurje razvije in prav zato vidim veliko priložnosti, da tudi s pisarno Evropskega parlamenta, ki jo vodim, prav v Pomurju odstiramo, ozaveščamo in omogočamo povezovanje ter z znanjem in s povezavami z Evropskega parlamenta prispevamo k razvoju te regije. Mislim, da lahko z moje pozicije veliko naredim tudi za Pomurje.

 

O IZZIVIH EVROPE

Evropska unija se vse bolj sooča z vprašanji lastnega obstoja. Bo taka, kot je sedaj, obstala in kje vidite njene največje izzive?

Prav v tem času, ko poteka referendum o izstopu iz EU v eni največjih držav – Veliki Britaniji, je vprašanje prihodnosti našega kontinenta postavljeno povsem v ospredje. Večkrat slišimo, da se bo EU morala spremeniti, saj očitno v svoji sedanji strukturi in sistemu delovanja ne omogoča udejanjanja učinkovitih in pravočasnih rešitev, ki jih potrebujemo ljudje, ki živimo tukaj. Dejstvo je, da je soglasje in določanje pravil, ki bi ustrezala vsem hkrati, zelo zapleteno. Gre za skupino 28 držav članic EU, med katerimi je tudi Slovenija, ki komuniciramo v 24 uradnih jezikih in kjer se v Evropskem parlamentu sprejemajo zakoni, ki veljajo za 507 milijonov ljudi. Ko smo v Evropi odločali o poenotenju okoljskih standardov, mednarodni trgovini, pravilih v transportu, kemikalijah, ki se lahko uporabljajo v naših proizvodih, cenah mobilnega telefoniranja, so bili to resni izzivi. Pogosto je trajalo leta, da so se narodi v Evropi dogovorili za skupno pravilo. A vendar so se, znova in znova. Tudi za skupne standarde na področju denarja, kar se je najbolj pokazalo pri evru, ki ga uporablja večina držav EU.

V zadnjem času pa prihajamo v Evropi do vprašanj, kot je begunsko migrantska kriza in o ideoloških vprašanjih o naši skupni evropski identiteti, vrednotah ter načinu razmišljanja. Lahko si predstavljate, kako težko se je dogovoriti za enoten pogled na ta vprašanja in rešitve, ki bi ustrezale vsem. To so izzivi, s katerimi se sooča Evropa, a vendar menim, da Evropejci - predvsem pa Slovenke in Slovenci - nimamo druge alternative, kot da se trudimo za to, da bo evropski kontinent ostal povezan, kar pomeni, da bodo države vse bolj sodelovale in bo med njimi vladal mir. V Evropi smo si tako različni, da se lahko v dveh tednih popolnoma spremo med seboj, če iščemo tisto, kar nas loči in razdružuje, ne pa tisto, kar nas povezuje.

Moje delo v Evropskem parlamentu in delo tistih, ki si prizadevamo za sodelovanje, je namenjeno prav temu ohranjanju sožitja in miru v Evropi, ki, kot nas uči zgodovina, sploh ni tako samoumevna. Celotna EU predstavlja okrog 7 % svetovnega prebivalstva. Kitajska in Indija sta skoraj trikrat večji po številu prebivalstva, kot je EU. To ima zagotovo vpliv nademografske spremembe v svetu, kjer se skupni delež Evropejcev vztrajno zmanjšuje, je nekaj, kar bo imelo pomembne geostrateške globalne posledice v naslednjih 50 letih. Migracije so ene izmed dimenzij tega vprašanja. Zato je ključno, da v Evropi delamo skupaj in da se povezujemo tako z ZDA kot Rusijo ter iščemo, kar nas povezuje, da bomo v tem globalnem svetu vzdrževali mir in ohranjali naš današnji življenjski standard.

Ste na čelu Informacijske pisarne v Sloveniji. Zanimanje za evropske volitve pri Slovencih pada. Kakšni so vaši načrti, da jih dvignete?

To, da Evropejci in predvsem Slovenci ne hodimo na volitve, je po mojem mnenju posledica dveh trendov. Prvič – da ne verjamemo in ne razumemo, kako lahko naš glas na volitvah vpliva in spremeni stvari na bolje. Drugič – da živimo pravzaprav dokaj dobro in se nam niti ne ljubi zares potruditi, da bi se aktivno vključili v spreminjanje in izboljševanje razmer, kar lahko storimo skozi demokratičen političen proces. Volitve so prva in najosnovnejša možnost, aktiviranje za nekaj, v kar verjamemo; kandidiranje na volitvah; povezovanje tistih, ki podobno mislimo in želimo stvari na nekem področju spremeniti; vključevanje in spreminjanje politike skozi stranke ... Vse to so načini, ki se nam Slovencem in Evropejcem danes pravzaprav niti ne da ukvarjati.

Ker sem živel po svetu in vem, kako srečni smo lahko v Sloveniji, da lahko živimo v miru in neprimerno višjem življenjskem standardu, kot drugod po svetu, čutim odgovornost, da Slovenkam in Slovencem povem ter konkretno pokažem, da se zavedajo tega, kar imamo in da se borijo za to, da se to ohrani, kar sploh ni tako samoumevno. V evropski pisarni Evropskega parlamenta zato sistematično pripravljamo dogodke, s katerimi zelo konkretno ozaveščamo Slovenke in Slovence o delu evropskih poslank in poslancev o odločitvah, s katerimi se soočajo ter pomembnih vprašanjih, na katere iščejo rešitve skupaj s kolegi s celotne EU. Vabimo tudi Pomurce, da se vključite in da spremljate delo Evropskega parlamenta ter poveste svoje mnenje in predlagate rešitve s terena, ki se jih morda mi v Ljubljani in Bruslju niti ne zavedamo. To je tudi vaša odgovornost.

 

O PRILOŽNOSTIH MLADIH V EU

Zakaj bi (predvsem mlade) evropske tematike morale zanimati in kako jih lahko izkoristijo sebi v prid?

Prav mladi so tisti, ki bodo z odločitvami, ki se danes sprejemajo v Sloveniji in EU, živeli najdlje. Zato bi bilo logično, da jih pravila, ki se za nas postavljajo, najbolj zanimajo. Po drugi strani pa imamo mladi v EU izjemne priložnosti, kot jih nismo imeli še nikdar v zgodovini našega naroda. Potovanje, izmenjave, študij, pripravništva, usposabljanja, štipendije, jezikovne šole, športne izmenjave – vse to so možnosti, ki jih prek projektov, kot je jamstvena shema za mlade, Erasmus + in zagotavljanje prostega pretoka blaga in storitev, kapitala ter ljudi, omogoča mladim, da ne jamrajo, ampak z malo poguma stopijo ven iz svojega zaprtega sveta ter se podajo izzivom naproti.

Danes EU mladim zato zagotavlja denar in priložnosti, s katerimi lahko iz sebe nekaj naredijo, obogatijo svoje znanje, si pridobijo izkušnje in postanejo samozavestni ter lažje ločijo zrno od plevela. To je zaklad, ki ga lahko prinesejo nazaj v svoj kraj in z njim obogatijo Pomurje in Slovenijo. Vse mlade lepo vabim, da te priložnosti izkoristite. Če želite redno prejemati obvestila o priložnostih EU, ki vas bodo motivirala, se vpišite TUKAJ

 

    Fotogalerija

    Komentarji

    1. gost
      17.06.2016 ob 8:07 bruh gost

      daleč od prleka.... spoznal, delal z njim pa 1x ni omenil prlekije

      0 1 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    2. gost
      17.06.2016 ob 14:16 gost

      Nemamo vsi toga privilegija ka bi šli v Ameriko študirat. S pune rijti je lejko srati !!!!!!

      0 1 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    3. gost
      17.06.2016 ob 14:31 lojze gost

      Vsakemu pač me omenja Prlekije in zakaj je tudi sam Prlek čeprav tukaj ni živel. Njegov oče je iz Prlekije in na sliki so njegovi sorodniki. Zelo dobro ga poznam in je dec na mestu, kot bi rekli v enem koncu naše dežele. Iti v tujino študirat ni samo privilegij. Tudi nekaj je treba pokazati in bitu uspešen. Ne hodi se v tujino na izlet ampak po znanje.

      3 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.