https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.ris-dr.si/go/578/1886/DRUZINSKI_CENTER_POMURJE
http://www.zniders.com/

GLOBALNO

Ali bi živeli večno?

15.10.2016 ob 7:05  

To je vprašanje, ki si ga prav gotovo vsak človek postavi vsaj enkrat tekom življenja. Misel, ki marsikoga privlači, marsikoga pa straši.

Predstavljajte si svet v katerem bi vam bili vedno na razpolago sveži, mladi organi, od ledvic do srca. Svet v katerem ste stari 94 let in še vedno z lahkoto tečete maraton s svojimi sošolci. Na kratko, svet v katerem je starost odpravljena. Vas ta ideja navdušuje ali straši? Vsi bi radi ostali mladi. Kaj pa, če bi se morali postarati, kako dolgo bi želeli živeti? No, to so vprašanja za vsakega posameznika….

Ljudje, ki na splošno veljamo za najbolj razvito obliko življenja na zemlji, živimo kvečjemu 80 ali 90 let – in to kljub temu, da se včasih nadpovprečno trudimo, da bi si podaljšali življenje. Kaj menite, ali je kakšnih osem desetletij največ, na kar lahko upamo? Ali pa obstaja kakšna možnost, da bi živeli veliko dlje? Veliko ljudi upa, da je ključ do dolgega življenja v rokah znanosti in zdravstvene tehnologije.

Znanost je veliko pripomogla k napredku zdravja in zdravstvene tehnologije. »Zaradi nalezljivih bolezni in zapletov pri porodu (v Združenih državah) sedaj umre manj ljudi,« piše v reviji Scientific American. »Od leta 1960 se je smrtnost otrok, starih do treh let, zmanjšala za 75 odstotkov.« Vendar pa znanost ni imela toliko uspeha, ko je skušala podaljšati življenjsko dobo. »Staranje je celo po desetletjih raziskav še vedno večinoma zavito v tančico skrivnosti,« piše v neki drugi številki revije Scientific American. Vseeno pa »dokazi kažejo na to, da do staranja pride, ko programi v genih, ki nadzorujejo razvoj celic, nehajo pravilno delovati«. V članku nadalje piše: »Če je staranje prvenstveno problem genskih procesov, potem bi ga lahko nekega dne preprečili.«

Foto: bodieko.si

Ali bo v daljni prihodnosti možno prevarati smrt?

V tem duhu novinar časnika The Economist piše o tem, da je daljša življenjska doba – tudi do 120 let – vedno bolj na dosegu rok. Recept? Optimizirana DNK in zdravila proti staranju. Skoraj vampirska bio obnova tkiva z uporabo matičnih celic, transfuzija krvi »mladega mesa v staro«, gojenje »organoidov«, itd. Sodobna genetika bo človeku podaljšala življenje, to pa bo s seboj prineslo vrsto posledic. Dobrih, slabih.

Bodo starejši delavci zaradi svoje, na novo pridobljene mladosti, v prihodnosti manj diskriminirani? Bodo šefovanja nekaterih večna in se sploh ne bodo upokojili? Bo »kriza srednjih let« pojem, ki bo izginil, ker bo življenje le niz novih in novih začetkov? Fizični delavci bi sicer potrebovali počitek, intelektualci pa bi lahko šli nazaj v šolo. Človek bi lahko v enem življenju opravljal vrsto zanimivih poklicev, dosegel kariero na več področjih.

Ali krionika predstavlja eno izmed možnosti večnega življenja?

Če vas večno življenje mika in imate nekaj odvečnega denarja, se lahko po smrti zamrznete institutu, ki se s tem ukvarja. Takšen institut je na primer Cryonics Institute v Clinton Townshipu v Michiganu, ki ima že veliko ljudi »konzerviranih« oz. čigar telo so zamrznili in shranili za prihodnost. Prvi, ki je izumil postopek ohranjevanja ljudi in sesalcev na zelo nizkih temperaturah, v upanju, da se bodo dali v prihodnosti tudi oživiti je ustanovitelj omenjenega instituta Robert Ettinger. Leta 1976 je osnoval poseben inštitut za krioniko, kjer se telesa zamrznejo na temperaturo tekočega dušika, kar je skoraj minus 196 stopinj Celzija. Krionika je ohranjanje ljudi in sesalcev pri nizki temperaturi z namenom uporabe v prihodnosti. Krionika ni del kriobiologije in je še vedno močno odvisna od špekulativnih tehnologij prihodnosti, za katere se niti ne ve, ali so sploh mogoče. Tudi sam je že umrl in čaka v institutu na leta, ko/če bo oživljanje ljudi mogoče.

Foto: cryonics.org

Dejstvo pa ostaja, da je trenutno minljivost oziroma smrt del našega življenja, našega vsakdana. Vsak dan na svetu nekdo umre, vsako uro na svetu nekdo umre, vsako minuto na svetu nekdo umre, vsako sekundo na svetu nekdo umre. Življenje je (trenutno) pač cikel, v katerem se vse enkrat konča. Zato naj ne bo zaman rek: »Živi vsak dan kot da je tvoj zadnji!« In predvsem drži, da je življenje prekratko, da bi se ubadali s stvarmi in ljudmi, ki so nepomembni.

    Fotogalerija

    Komentarji

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.