V Murski Soboti spregovorili o tem, zakaj je vrtec dober za otroke

V ponedeljek je v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota potekalo omizje na temo »Zakaj je vrtec dober za otroke«, katero je organiziral Vrtec Murska Sobota v sodelovanju z Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti. Na omizju so predstavniki vrtca, šole, staršev in MO Murska Sobota spregovorili o pomenu zgodnjega vključevanja otrok v vrtec za otrokovo dobrobit in nadaljnjo uspešnost v življenju.

Omizja, katerega je sicer povezovala Samanta Baranja, vodja programa predšolske vzgoje v projektu Skupaj za znanje, so se udeležili predstavniki Vrtca Murska Sobota (Mateja Kolmanko, svetovalna delavka in Zlatica Kološa, vzgojiteljica v Vrtcu MS), predstavniki staršev otrok, kateri so vključeni v vrtec (Mišo Kontrec in Darko Sušnik), Dominika Sraka in Darja Žižek (OŠ III Murska Sobota), Predstavnica MO Ms, Darja Kadiš ter Darko Rudaš, romski svetnik v MO MS in predsednik Zveze za razvoj romske manjšine Preporod.

Kot sledi iz temeljnih nalog vrtca, so njegove ključne naloge pomoč staršem pri celoviti skrbi za otroka, izboljšanje kakovosti družine in otrok ter ustvarjanje možnosti za otrokov celostni razvoj. Vrtec ključno vpliva na otrokov razvoj, pomaga pozneje v življenju pri oblikovanju posameznika ter posredno prispeva k družbi, kot celoti. Posebej je pomemben za otroke iz socialno šibkejših družin, romske otroke in priseljence. Kot so na omizju skupaj ugotavljali predstavniki vrtcev, šole, staršev in Mo Murska Sobota, je njegova vloga neprecenljiva – vidna je povezava z nadaljnjim uspehom na intelektualnem področju, povezava z boljšim učnim uspehom ob zaključki šolanja, manjšim usipom v šolah, manjši odvisnosti od socialne podpore, višji ekonomska neodvisnost in manjših psihosocialnih težavah ter z manjšim mladoletniškim prestopništvom.

Vrtec ključen pri oblikovanju socialnih veščin, razvoju govora in intelekta

Kot sta uvodoma povedala predstavnika staršev (Mišo Kontrec in Darko Sušnik), sama vidita številne koristi za svoje otroke, ki so vključeni v vrtec. Pri tem sta izpostavila pomen sodelovanja z vrstniki v vrtcu, socialni razvoj, pridobivanja občutka za strpnost in meje, opažata pa tudi, da šola izrazito lahko pomaga otrokom kasneje pri nadaljnjem njihovem šolanju, s tem, ko lahko dosežejo bistven višje rezultate.

Številne napredke pri otrocih, ki so vključeni v predšolski proces, v primerjavi z ostalimi otroki, vidijo tudi pri svojem delu predstavniki vrtca in šole. Kot sta povedali iz svojih izkušenj Dominika Sraka in Darja Žižek, pri svojem delu opažata, da je otroku, ki je prej obiskoval vrtec, kasneje v šoli veliko lažje. Boljše uspehe dosega tako na intelektualnem področju, kot pri govoru, lažje se vključi med sovrstnike, ne  gre pa tudi zanemariti, da veliko bolje upošteva nova pravila, meje, ki se sproti vzpostavljajo v šolskem okolju , lažje sledijo pri pouku in še bi lahko naštevali.

Vrtec izredno pomemben za otroke iz socialno ogroženih družin

Veliko je bilo na omizju govora o pomenu povezovanja otrok, socialni vključenosti ranljivejših skupin in romskih otrok, kjer vrtec ključno nastopi s svojo vlogo.

Kot je povedala Mateja Kolmanko, iz svoje funkcije v svetovalni službi opaža izreden pomen vključitve tistih otrok v vrtec, ki izhajajo iz ranljivejših skupin, bodisi iz socialno ogroženih družin, romskih družin, ali, da so to otroci s posebnimi potrebami. V sodelovanju s starši, zunanjimi strokovnjaki in vzgojiteljicami znotraj vrtca nekako najdejo pot, da tem otrokom dvignejo raven socialnih veščin, ali kako drugače pomagajo premostiti  njihove specifične težave.

Svoje zadovoljstvo ob tem, da vrtec Romano danes deluje kot mešana skupina, je na omizju izrazil tudi Darko Rudaš, romski svetnik v MO MS in predsednik Zveze za razvoj romske manjšine Preporod. Vrtec Romano kot edini tako delujoč vrtec v Evropi lahko tudi potrjuje primer dobre prakse, da je taka oblika izredno pomembna pri uspešni medkulturni povezanosti. Otroci, tako romski, kot neromski otroci, ki so vključeni v vrtec Romano, pa po opažanju strokovnih delavcev in staršev imajo večjo toleranco, se bolje povezujejo z ostalimi vrstniki in v deljenju različnih talentov veliko več pridobivajo. Kot je izpostavila predstavnica MO MS, si želijo le, da bi bilo več romskih otrok vključenih v vrtec, ter da bi bili v predšolsko izobraževanje vključeni vsaj dve leti, kot  veleva zakonodaja.

Vrtec in šola se z medsebojnim sodelovanjem trudita za mehkejše prehode

Kot so izpostavile predstavnice vrtca, je za vsakega otroka vstop v vrtec na nek način težaven, jim predstavlja čustven stres, vendar se v vrtcu v okviru programa in vzgojnih ukrepov trudijo, da poteka otrokovo uvajanje v predšolski izobraževalni sistem postopoma, s počasnim vključevanjem otroka v skupino ter v sodelovanju s starši  ter mnogimi  predhodnimi obiski, ki na ta način pomagajo premostiti tovrstne začetne težave.

Vrtec v okviru svojega programa tekom otrokove vključitve v vrtec sodeluje z neštetimi zunanjimi institucijami, tako iz učno – vzgojnih vidikov (skupine obiščejo muzej, knjižnico, galeriji,…), kot iz strokovnih vidikov pri pomoči posameznikom (psihologi, logopedi, zdravniki, policija in podobno). Ključno je sodelovanje s šolami. Za predšolsko skupino otrok se tako že več mesecev načrtujejo aktivnosti v tej smeri. Otroci spoznavajo šolo, zgradbo, urnik, se udeležujejo različnih druženj v šoli in podobno.

MO subvencionira daljšo odsotnost otroka zaradi bolezni

Na omizju je bilo govora tudi o vlogi vključevanja mladih družin in družin z nižjim socialnim statusom, pri čemer je Kadiševa povedala, da zaenkrat pri subvencioniranju ne delajo razlik glede na socialni status družin, subvencionirajo pa že več kot 20 let ekonomsko ceno vrtca (17 %). Letos je tudi novost, da dodatno še subvencionirajo daljšo odsotnost otroka zaradi bolezni (kritje ek. cene za daljšo odsotnost otroka iz vrtca), ter za pokritje ek. cene  po letnih deležih staršem, za čas, ko imajo svojega otroka izpisanega iz šole. Kolikor je le možno,  se v okviru danih zmožnost trudijo tudi sofinancirati zunanje strokovne sodelavce, kot so logopedi, fizioterapevti in podobno, za posamezne otroke s specifičnimi potrebami in težavami.