https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.ris-dr.si/
http://www.zniders.com/

INTERVJU

Aljoša Rudaš: »V Izraelu se ne čaka v vrsti, prerivanje je del kulture«

13.06.2017 ob 11:00  

Aljoša Rudaš je minulo jesen spakiral kovčke in se za eno študijsko leto preselil v Izrael. 29-letni diplomant predšolske vzgoje, ki je devet let delal v vrtcu Romano na Pušči, je želel nadgraditi svoje znanje na poklicnem področju in se vpisal na magistrski interdisciplinarni študij razvoj otroka na univerzo v Haifi. Z Aljošem, ki mu raziskovanje novih držav ni tuje, smo spregovorili o medkulturni izkušnji, ki jo doživlja v Sveti deželi.


Kaj te je zaneslo v vzgojiteljske vode glede na to, da med vzgojitelji številčno še vedno prevladujejo predstavnice ženskega spola? Kako vidiš svojo vlogo/morda poslanstvo v tem poklicu?

Že od otroštva sem imel željo postati učitelj in vzgojiteljski poklic je nekakšen način povezan s poučevanjem. Nikoli se nisem obremenjeval s tem, da v poklicu prevladujejo predstavnice ženskega spola, vedno sem bil usmerjen v svoje poslanstvo in vizijo: koncept predšolske vzgoje predstaviti na drugačen način in mogoče ravno zaradi mojega »avantgardnega« razmišljanja marsikomu ni bilo povšeči, vendar vse, kar šteje, je otrokovo zadovoljstvo in nasmeh.

So izkušnje iz dela v  kulturno mešanem vrtcu Romano na Pušči botrovale za »drzno« odločitev za magistrski študij v Izraelu? Zakaj prav odločitev za Izrael?

Zagotovo se svoj del k odločitvi za študij v Izraelu prispevale tudi izkušnje iz vrtca Romano. Zakaj Izrael? Zgodilo se je kot strela iz jasnega, že nekaj časa sem iskal nove izzive in nove priložnosti za profesionalni razvoj. Ko sem nekega dne na spletu zasledil objavo, da bo Univerza v Haifi za podiplomski magistrski študij v Izraelu podelila dve štipendiji, sem si rekel, Aljoša to je to.  Bilo mi je v veliko zadovoljstvo, ko sem prejel pismo, da so me med nekaj sto prijavami iz celega sveta sprejeli na študij.  

Kako bi na kratko povzel različnost življenja v Haifi (Izraelu) v primerjavi z življenjem v Sloveniji, še posebej na podeželju v Pomurju?

Haifa je kot tretje največje mesto v državi in kot edino slovi po tem, da Arabci in Judje živijo v sobivanju. Drugače je pa mesto precej barvito: od ortodoksnih judov, arabskih kristjanov, muslimanov, druzov, seveda ne smem pozabiti na migrante iz bivših držav Sovjetske zveze, ki v državi predstavljajo 30 odstotkov celotnega prebivalstva, kar v praksi pomeni, da se za vsakim vogalom lahko pogovarjaš rusko. V mestnem jedru se nahaja tudi mednarodni center vere Bahai z izjemnimi terasastimi vrtovi, po katerih je Haifa tudi prepoznavna. Narediti primerjavo med Haifo in Pomurjem je precej težko, saj v Pomurju temeljimo na povsem drugačnih vrednotah, Izrael je vendarle država na Bližnjem vzhodu in ljudje prihajajo iz različnih koncev sveta, večino povezuje le vera in deloma kultura. 

Kaj slovenskega pogrešaš v Izraelu?

Bi se našlo kar nekaj stvari, predvsem pogrešam ljudi (družino, prijatelje in znance) in dostopnost, da lahko v nekaj minutah z enega konca prideš na drugi konec mesta, kajti tukaj porabim slabo uro, če želim s študentskega kampusa priti v stari del mesta ali na plažo.

Kje je lepše živeti? V Izraelu ali Sloveniji? Zakaj?

Pregovor, ki pravi »povsod je lepo, a doma je najlepše« bo še kako držal. Ko nekaj časa bivaš v tuji državi, v povsem drugačnem sistemu, začneš ceniti tisto, kar imaš doma. V Sloveniji smo lahko ponosni, da živimo v tako urejenem okolju in da nam je večina stvari na dosegu rok. Seveda ima tudi Izrael svoje prednosti, dih jemajoči kraji, ki so tesno povezani z zgodovino in neskončno dolge obale ter moderna tehnologija. 

Kako premaguješ jezikovne ovire? Je znanje angleškega jezika dovolj za vsakodnevno sporazumevanje z domačini in za vsakodnevno sporazumevanje?

Večinoma se lahko sporazumevaš v angleščini, se pa tudi zgodi, da se kdaj pa kdaj pogovarjamo kar z rokami. Je pa res, da sedaj tudi delno razumem in povem kakšen stavek tudi v hebrejščini, če je treba. Malo težje je z branjem hebrejščine, vendar se trudim, saj so vsi napisi in navodila v hebrejskem jeziku.

Kaj je bil največji kulturni šok, ki si ga doživel v Izraelu?

Jih je kar nekaj vendar med vsemi prevladuje ta, da se vikend začne v petek s sončnim zahodom in traja do sončnega zahoda v soboto in nedelja je prvi delovni dan v tednu. In ja v Izraelu velja pravilo, da se ne čaka v vrsti, prerivanje je del kulture in moram priznati, da je kar zabavno.

Bivaš v mednarodno mešanem okolju s študenti iz tujine. Je težko sobivati s pripadniki drugačnih kultur oz. ali je potrebno veliko prilagajanja in sprejemanja navad drugih?

Študentski kampus je zelo barvit, mednarodnih študentov je ogromno, že samo v našem programu nas je 17 študentov iz 14 različnih držav, apartma si delim še z dvema študentoma iz Liberije in Tanzanije. Če želiš sobivati v multikulturni in versko mešani skupnosti, je potrebno biti zelo čuječ za različnosti in potrebno je sklepati kompromise in voditi dialog zbliževanja. Sam nimam večjih težav, saj je to zame edinstvena priložnost, da spoznam nove kulture in se naučim modrosti drugi narodov.  

Kako je življenje v Izraelu, njihova kultura, način življenja... vplivalo nate, na tvoj osebni/osebnostni razvoj?

Generalno gledano je Izrael, kot sem že omenil, zelo mešana država, v kateri je varnost na prvem mestu, ljudje niso obremenjeni s tem, kaj bo rekel sosed, uslužbenec na banki ali prodajalka v trgovini, vsak sledi svojemu cilju in se ne zmeni, če se po ulici sprehajaš v pižami. Izraelci so veliki ljubitelji zdravega življenjskega sloga, a so po drugi strani tako rekoč obsedeni s hrano. Vikende preživijo v krogu družine in so ljubitelji piknikov. Tako Judje kot Arabci so zelo temperamentni in glasni, zelo radi se pritožujejo in želijo imeti svoj prav. Zagotovo je kulturno okolje vplivalo tudi na moj osebnostni razvoj, saj sedaj na določene stvari gledam drugače in tudi določene prioritete v življenju so se spremenile.  

Kako te tvoje poreklo (iz etnične skupine – Romov) spremlja v Izraelu, v kulturno mešanem okolju?

Ljudje, ki me poznajo dobro vedo, da s tem, da sem pripadnik romske skupnosti nimam težav pa tudi s tem ne, da sem državljan Slovenije, še manj z dejstvom, da moje korenine segajo vse do Madžarske in Hrvaške. Tukaj v Izraelu me ljudje poznajo po moji osebnosti in imenu, ki ga zelo težko izgovorijo in po tem, da sem iz Slovenije, to, da sem pripadnik romske skupnosti, jim ne predstavlja ovir za pogovor, sodelovanje in prijateljstvo.   

Nam lahko na kratko opišeš, kako poteka študij v Haifi?

Interdisciplinarni magistrski študij razvoj otroka je intenzivni enoletni študijski program fakultete za družbene vede na oddelku za psihologijo. Program zajema 26 predmetov iz različnih področij razvoja otroka, predavanja in vaje potekajo od ponedeljka do četrtka čez cel dan, nedelje so rezervirane za študijske obiske in hospitacije v različnih vzgojno-izobraževalnih in razvojnih institucijah, delavnice in predavanja gostujočih mednarodno priznanih profesorjev. Za mednarodne študente univerza pripravlja pester program družabnih dogodkov in ekskurzije po državi. Zelo zanimiva je tudi komponenta prostovoljstva v različnih organizacijah in zavodih.    

Lahko rečeš, da si v tem času deželo že dodobra spoznal? Kaj te je tam najbolj pritegnilo?

Vsekakor lahko trdim, da sem obiskal večino mest in krajev v Izraelu, seveda jih je še vedno nekaj na seznamu, saj je težko usklajevati s študijskimi obveznostmi, ki so kar zahtevne. Vsako mesto ima svoj čar, unikatnost in zgodovino. Osebno me je zelo impresioniralo mesto ob reki Jordan, v kateri je po pričanju Biblije bil krščen Jezus in v kateri lahko kot obiskovalec na simboličen način potopiš glavo v olivno-zeleno reko. In ja ,tudi Tel Aviv ima precej za ponuditi, veliko in živahno mesto.

Kakšni so tvoji načrti za naprej? Nadaljevanje študija v Izraelu, kje drugje v tujini, ali morda v Sloveniji? ... Ali pa se boš morda odločil za nadaljevanje poklicne poti?

Nadaljevanje študija zagotovo, vendar kdaj in kje točno, še ni določeno in odločeno, sem še vedno v procesu dogovarjanja s profesorji in administracijo. Obstaja tudi možnost za kombinacijo raziskovalnega doktorskega študija v Sloveniji in Izraelu, vendar je treba najprej uspešno zaključiti trenutni študiji in takrat se bom konkretno odločal o nadaljevanju kariere in študija. 

Foto: Aljoša Rudaš osebni arhiv

Več fotografij v spodnji galeriji ...

    Fotogalerija