https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.pomurec.com/go/203/LOKALNO
https://www.ris-dr.si/go/1011/1886/DRUZINSKI_CENTER_POMURJE

GLOBALNO

Društvo za slovenski jezik in kulturo iz Queenslanda nudi lekcije slovenskega jezika vsem, ki so to želijo

13.12.2017 ob 7:00  

V sklopu Pomurskih novic bomo predstavljali zdomce po svetu, ki ohranjajo slovenski jezik. Tokrat se bomo podali v Avstralijo, kjer deluje ogromno slovenskih društev, mi pa vam bomo predstavili Društvo za slovenski jezik in kulturo iz Queenslanda.

V Avstraliji je po nekaterih ocenah več deset tisoč Slovencev, natančnejši podatek bo znan po objavi rezultatov lanskoletnega popisa prebivalstva. Slovenci so razpršeni so po celi Avstraliji, a največ jih je po večjih mestih ob vzhodni obali - Brisbane, Melbourne in Sydney.

V zvezni državi Queensland, ki je druga največja država znotraj Avstralije in ima preko 4,5 milijona prebivalcev, so maja 2015 ustanovili Društvo za slovenski jezik in kulturo (v ang. Slovenian Language and Culture Association Queensland). Društvo je bilo ustanovljeno na pobudo častne konzulke RS za Slovenijo v Queenslandu Nevenka GolcClarke, predsednica društva pa je Jerneja Svetičič, rojena v Celju, zdaj pa že deset let živi v Avstraliji.

Jerneja Svetičič (desno) med nastopom v slovenskem klubu v narodni noši

"Pri nas že nekaj desetletij ni bilo organizirane oblike poučevanja slovenskega jezika, ki pa že mnogo let potekajo po ostalih večjih mestih, zatorej smo si zadali osrednjo misijo nudenja lekcij slovenskega jezika komurkoli, ki bi se želel jezika naučiti, izpopolniti ali nadgraditi. Lekcije običajno potekajo v dopoldanskih urah med vikendi na različnih lokacijah, na primer v parku ali knjižnici. Tako smo od ustanovitve imeli že okrog 40 učencev, v razponu starosti 3 do 70 let, med njimi pa so bili pripadniki 1., 2. in 3. generacije. Z veseljem opažam, da je ravno med Avstralci, katerih stari starši ali starši so bili rojeni v Sloveniji, dostikrat prisotna močna strast in zanimanje za odkrivanje njihovih korenin kasneje v življenju," pove o razlogih za ustanovitev njihovega društva Svetičičeva.

Srečanje v slovenskem klubu Planinka, Brisbane ob obisku slovenske ambasadorke v Avstraliji Helene Drnovšek – Zorko

Odločitve, da se preseli v Avstralijo, nikoli ni obžalovala

Jerneja, danes stara 37 let, se je po opravljeni diplomi in magistrskem študiju iz psihologije v Ljubljani, pred desetimi leti odpravila v deželo kengurujev. "Ponudila se mi je priložnost zaposlitve na raziskovalnem inštitutu na Griffith Univerzi v Brisbanu. Izziv sem zagrabila z obema rokama in se podala v neznano - odločitev, ki je nisem nikoli obžalovala. Vrsto let sem nato delala na Univerzi kot raziskovalka s področja preprečevanja samomorov, in asistentka za poučevanje dodiplomskih študentov, trenutno pa opravljam doktorat iz kriminologije. Z možem in dvema otrokoma trenutno živimo na Gold Coast, ki je čudovit del Avstalske vzhodne obale, najbolj znan po neskončnih peščenih plažah," nam pove sogovornica.

Jerneja prizna, da sedaj v Sloveniji ni bila že nekaj let, predvsem ker je z majhnimi otroki precej težko iti na tako dolgo pot, a v prvih letih se je vračala domov vsako leto. Stike z družino vzdržuje preko emailov in Skypa, pa tudi z nekaj prijatelji, z nekaterimi pa so se žal vezi skozi leta prekinile. Kako redno pa spremlja dogajanje iz matične domovine? "Novice z domače grude včasih spremljam bolj podrobno, občasno pa sploh ne. Ne bom lagala, razcepljenost med tukaj in tam je včasih težko balansirati, a ne glede na to ostajam in vedno bom Slovenka ... le da živim na drugem koncu sveta."

Društvo dela na prostovoljni bazi, njihova ciljna publika so predvsem otroci

Društvo za slovenski jezik in kulturo iz Queenslanda je pred kratkim začelo izvajati dogodke namenjene otrokom slovenskih staršev, rojenih v Avstraliji oz. tistim, ki so se sem preselili v rani mladosti. Poimenovali so jih otroške igralne urice kjer se najmlajši lahko učijo/ohranjajo slovenski jezik skozi igro, petje in ustvarjanje. "Poleg tega pa smo v začetku leta 2017 začeli z izdajanjem revije za Slovence v Avstraliji oz. vse, ki želijo kaj več zvedeti o naši državi. Njeno ime – Koklja (oz. The Hen v angleški izdaji) – je poklon edinstveni obliki naše države, hkrati pa tudi hudomušna besedna igra, saj se avtorice rade pošalimo, da naša ‘kokoška’ skrbno varuje slovenski jezik in kulturo kot svoja piščeta. Revija izhaja vsake štiri mesece in ima celotno vsebino na voljo v slovenskem in angleškem jeziku," še o delovanju njihovega društva pove Jerneja.

Lekcije slovenskega jezika na Gold Coastu

Društvo je neprofitne narave, kar pomeni, da večino dejavnoti opravljajo na prostovoljni ravni, prejemajo pa finančno podporo s strani Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. "Sama uživam v vodenju društva in izvajanju naših raznovrstnih aktivnosti, saj na ta način tudi sama ostajam v stalnem stiku s slovenskim jezikom in kulturo, hkrati pa verjamem, da to koristi mojima otrokoma, saj jima na ta način utrjujem zavedanje o prav posebni dediščini, ki sta jo podedovala," pravi Jerneja.

Revija za Slovence v Avstraliaji, Koklja / The Hen

Vsa večja mesta imajo slovenske klube

Kot nam še zaupa Jerneja, je v desetletju, odkar živi na drugi celini, spoznala ogromno Slovencev in z mnogimi vzdržuje prijateljske stike, iz preprostega razloga, saj je na drugem koncu sveta vedno prijetno slišati materin jezik. "Sicer pa obstaja precej različnih načinov povezovanja slovenske skupnosti down under – vsa večja mesta imajo slovenske klube, kjer se ponekod tedensko, ponekod mesečno, drugje pa le ob večjih praznikih srečujejo slovenski migranti 1., pa tudi 2. in 3. generacije. V Sydneyu, Melbournu in Brisbanu obstajajo tudi radijske oddaje v slovenskem jeziku.

Otvoritev šole slovenskega jezika ob obisku ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazda Žmavca

Nekateri od teh klubov in združenj delujejo že več kot pol stoletja, a se v zadnjih letih srečujejo z problemom upadanja članstva, sploh mlajših generacij, ki bi lahko ponesle tovrstne oblike druženja v prihodnost. Je pa tudi res, da se dandanašnji izseljenci raje povezujejo na drugačne, manj formalne načine, pa tudi njihove potrebe so drugačne, saj običajno pridejo boljše izobraženi in z dobrim poznavanjem angleškega jezika – vse to so seveda prednosti, ki jih mnogi starejši izseljenci niso imeli," pravi Jerneja.

V Avstraliji se ne cedita le med in mleko

Avstralija je v zadnjem času zelo aktualna za številne Slovence, ki menijo, da je tam življenje bolj lagodno kot pri nas, a Jerneja vseeno opozarja, da naj se prepričajo o vsem, predem se podajo v neznano. "Potrebno je poudariti, da se v Avstraliji nakljub nekaterim zmotnim prepričanjem, ne cedita le med in mleko. Pravzaprav za migrante v zadnjih letih postaja vedno težje pridobiti vizo, ki omogoča polne delovne pravice, ali celo stalno prebivališče, in posledično mnogo mladih izseljencev, tudi mladih družin, pride sem poskusiti srečo.

Nekaterim uspe, mnogim pa tudi ne. Vsakemu Slovencu, ki razmišlja o podobni potezi, zato toplo svetujem, da dobro razišče možnosti zaposlitve v njihovi stroki, pogoje, ki jih je potrebno izpolniti za prepoznavo izobrazbe in delovnih izkušenj, stroške bivanja ipd."

    Fotogalerija

    Komentarji

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.