POLITIKA

Katera politična stranka je pred državnozborskimi volitvami finančno najmočnejša in katera najbolj zadolžena?

16.04.2018 ob 6:00

Objavljena uradna poročila političnih strank razkrivajo, da je lansko poslovno leto kot finančno najmočnejša sklenila Stranka modernega centra (SMC) premierja Mira Cerarja, njej pa sledi koalicijska partnerica Demokratska stranka upokojencev (DeSUS). Glede na izkazane finančne rezultate sta medtem najbolj zadolženi Janševa Slovenska demokratska stranka (SDS) in Socialni demokrati (SD).

SMC premierja Mira Cerarja je volilno zmago na državnozborskih volitvah leta 2014 dobro unovčila, saj je v zadnjih letih na račun tega dobro napolnila svojo blagajno. Kot kaže finančni izid ob koncu lanskega leta, je imela stranka na računu kar 744.000 evrov denarnih sredstev. S polno vrečo se na prihajajoče parlamentarne volitve letos podajajo tudi v Erjavčevem DeSUS-u, kjer so v lanskem letu poslovali z visokim presežkom prihodkov nad odhodki. Tako so konec lanskega leta imeli na računu več kot 600.000 evrov.

Glede na objavljene podatke gre slabše dvema najstarejšima političnima strankama na Slovenskem. Tako je imela Slovenska demokratska stranka (SDS) nekaj manj kot 300.000 evrov dolga in okoli 200.000 evrov sredstev na računu. Socialni demokrati so imeli približno 50.000 evrov na računu in za več kot 400.000 evrov dolga oz. neporavnanih obveznosti. Da finančni položaj ni tako slab, so povedali v SDS-u prejšnji teden, saj naj bi z donacijami fizičnih oseb zbrali že skoraj 90.000 evrov.

Foto: dz-rs.si

Sporna posojila in nedovoljeno financiranje strank

Do pred nedavnim v Sloveniji zaradi spornih posojil in financiranja strank ter zaradi kršitev zakonodaje ni bila kaznovana nobena politična stranka. Letos pa je računsko sodišče vložilo kar dva obdolžilna predloga, in sicer proti strankama SDS in SD. Zakon o političnih strankah namreč omejuje višino posojila pri fizični osebi na desetkratnik povprečne mesečne plače. Obenem je bilo sporno tudi, da si je stranka SDS izposodila denar od podjetja, medtem ko zakon dovoljuje financiranje le pri pravnih osebah, ki so banke ali posojilnice.

Vse nižje članarine in donacije podpornikov strankam

Obenem se v blagajnah političnih strank precej pozna tudi to, da podjetja od januarja 2014 ne smejo več financirati političnih strank. Tako večina parlamentarnih strank s članarinami in prispevki podpornikov financira zgolj še manjši del svojega delovanja. Glede tega sta še v najboljšem položaju zaradi največjega števila članov in simpatizerjev stranki SDS in SD, medtem ko v DeSUS-u prejmejo zgolj nekaj tisoč evrov donacij. Politične stranke so tako pri iskanju novih virov financiranja dokaj iznajdljive, saj nekatere neposredno ali prek povezanih oseb izdajajo medije, ki pridobivajo oglaševalske prihodke tudi od državnih podjetij.

Financiranja predsedniških kampanj strankarskih kandidatov

Velik del stroškov strank predstavljajo tudi financiranja predsedniških kampanj strankarskih kandidatov. Stranka SMC je tako na lanskih predsedniških volitvah za kampanjo svoje kandidatke Maje Makovec Brenčič, ministrice za izobraževanje, znanost in šport, porabila več kot 100.000 evrov, kar se ji pa glede na volilni izid ni preveč obrestovalo.

Politične stranke kar nekaj sredstev namenijo tudi plačilu storitev različnim svetovalnim agencijam v predvolilnih kampanjah ali med mandatom. Predsedniška kampanja pa se je zagotovo zelo splačala Marjanu Šarcu, ki je zanjo sicer porabil okoli 50.000 evrov, zaradi dobrega volilnega rezultata bo večino tega dobil povrnjenega. Obenem je župan Kamnika med kampanjo pridobil politični kapital in si zgradil prepoznavnost za letošnje parlamentarne volitve, saj ga trenutno večina anket uvršča na vrh.

PREGLED FINANČNEGA STANJA POLITIČNIH STRANK OB KONCU LETA:

SMC (predsednik Miro Cerar)

Vsi prihodki: 1,449 milijona evrov (- 3 %)

Od tega:
- proračun RS: 1,04 milijona evrov
- proračuni lokalnih skupnosti: 324 tisoč evrov
- članarine: 29 tisoč evrov (- 1 %)
- donacije: 25 tisoč evrov (+ 10 %)

Presežek/primanjkljaj v 2017: + 125 tisoč evrov

SDS (predsednik Janez Janša)

Vsi prihodki: 1,19 milijona evrov (- 5 %)

Od tega:
- proračun RS: 500 tisoč evrov
- proračuni lokalnih skupnosti: 431 tisoč evrov
- članarine: 106 tisoč evrov (- 13 %)
- donacije: 107 tisoč evrov (+ 16 %)

Presežek/primanjkljaj v 2017: - 82 tisoč evrov

SD (predsednik Dejan Židan)

Vsi prihodki: 717 tisoč evrov (+ 1 %)

Od tega:
- proračun RS: 204 tisoč evrov
- proračuni lokalnih skupnosti: 302 tisoč evrov
- članarine: 104 tisoč evrov (+ 7 %)
- donacije: 26 tisoč evrov (- 8 %)

Presežek/primanjkljaj v 2017: + 7 tisoč evrov

DeSUS (predsednik Karl Erjavec)

Vsi prihodki: 637 tisoč evrov (- 2 %)

Od tega:

- proračun RS: 379 tisoč evrov
- proračuni lokalnih skupnosti: 219 tisoč evrov
- članarine: 29 tisoč evrov (- 18 %)
- donacije: 4 tisoč evrov (+ 87 %)

Presežek/primanjkljaj v letu 2017: + 116 tisoč evrov