FOTO: Ob tednu gozdov potekalo srečanje v senci Niderlovega hrasta na Spodnji Ščavnici

Četrtek, 31. maja, so se po 19. letih premora ob Niderlovem hrastu spet srečali prijatelji gozdov, narave in drugi, ki se zavedajo pomena naravne kulturne dediščine v občini Gornja Radgona. Niederlov hrast raste na Spodnji Ščavnici in je zaradi svoje starosti (več kot 400 let) velja za izjemno drevo. Župan občine Gornja Radgona, Stanislav Rojko je spregovoril tudi kot Inženir gozdarstva. Ob tem so najavili 3. popis izjemne naravne dediščine v Pomurju in povabili k sodelovanju tudi široko javnost. 

Niderlov hrast velja za drugi najstarejši hrast v Sloveniji in leži ob Niderlovi domačiji na Spodnji Ščavnici. Pripisujejo mu več kot 400 let saj je obseg debla kar 767 cm. Tamkajšnji prebivalci plodovom hrasta pravijo »vuki«. Nekoč je bil žir dragocena hrana za prašiče, danes so hrastovi plodovi hrana gozdnih živali. Šiške, ki se tvorijo po zaslugi "hrastove muhe", ob plodovih žira, so nekoč uporabljali pri strojenju kož v usnjarski industriji. 

Leta 1999 so na pobudo Zavoda za gozdove, Krajevne enote Radenci izmerili Niderlov hrast (na 1,3 m njegov obseg znašal 706 m) ter ob tem postavili tudi klopi in tablo. Letos so ob tednu gozdov obnovili staro tablo in postavili nove klopi ter s pomočjo županov treh občin ponovno izmerili obseg Niderlovega hrasta. Občina Gornja Radgona ima v načrtu postavitev table ob glavni cesti, saj veliko ljudi še vedno išče ali točno ne ve, kje natančno stoji Niderlov hrast. Ob tej priložnosti so naredili tudi časovni trak Niderlovega drevesa. 

Ocenjujejo, da se rojstvo hrasta giblje okoli leta 1600, 1681 je v Radgoni in okolici pustošila kuga. Leta 1704 so bili vdori Krucov v Radgono in organiziran odpor meščanov in kmetov zoper njih, med leti 1744-1746 so potekali čarovniški procesi proti Apoloniji Herič in Simonu Kuklu. Leto 1890 povezujemo z zgrajeno železniško progo Ljutomer - Radgona - Šentilj. Začetek 20. stoletja, natančneje leta 1907 Gornja Radgona postane trg s cesarskim odlokom, leta 1919 Maistrovi bojevniki osvobodijo Radgono. Leta 1991 je potekala vojna za Slovenijo. Začetek 21. stoletja je zaznamovalo, natančneje leta 2004, vstop Slovenije v Evropsko Unijo. Leto 2018 se na hrastovem časovnem traku označuje s tednom gozdov in današnjim srečanjem. 

Natančneje gre za hrast dob, ki domuje skoraj po celotni Evropi (izjema jug Španije, jug Grčije ter sever Skandinavije). Zraste do okoli 40 m visoko in ima značilno razvejano krošnjo. Vrsta je zelo svetoljuba in najraje raste na vlažnih tleh z globoko podtalnico. Hrastovina je zelo cenjen les, ki se uporablja v mizarstvu, gradbeništvu, parketarski industriji, ladjedelništvu in še kje. Niderlov hrast za zdaj še stoji in ne bo posekan, odstranjene bodo le suhe veje. 

Krajše srečanje v senci Niderlovega hrasta je vodil Boštjan Režonja. Kulturno noto je dodala Simona Foltin, ki je spomnila na verze o hrastu. Vse prisotne je pozdravil tudi vodja Štefan Kovač z Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota. Poudaril je, da z gozdom lahko gospodarimo večnamensko in nismo omejeni na gozdni prostor. Prvi popis izjemnih dreves po Pomurju je potekal pred natančno 19 leti, letos so izdali že drugo publikacijo izjemnih dreves v Pomurju. Naravna in kulturna dediščina se odlično dopolnjujeta, zato v letu 2019 načrtujejo izdajo svežih podatkov popisa grmov in dreves, dopolnjeno s turistično ponudbo. Oglasil se je tudi tudi župan občine Gornja Radgona, Stanislav Rojko in spomnil na odnos ljudi do naravne dediščine. 

Popisano dejansko stanje na terenu je po besedah Rojka pokazalo marsikatero drevo, rastlino, ki je kasneje postala del seznama zaščitenih rastlinskih vrst. Današnji lastnik Niderlovega hrasta je zelo ponosen, da ima priložnost biti del zgodovine tega hrasta. Direktorica Kultprotura, Tatjana Kotnik Karba je spomnila na turističen potencial tega hrasta.

Na koncu je potekala degustacija domačih dobrot, lastnik Niderlovega hrasta oziroma njegova gospodarica je ob tem priložnosti spekla tudi prleško gibanico. Vzdušje je razvedril tudi poseben hrastov viski ter tigrovo vino, ki zori v hrastovih sodih. V hrastovih sodih pa zraven vina ter viskija dozorevajo tudi rum in konjak, saj čreslovine hrastovega lesa dajejo posebno žlahtno barvo in aromo. Ob tej priložnosti so nazdravili tudi župan občine Sveti Jurij ob Ščavnici, Miroslav Petrovič, župan občine Apače, Franc Pižmoht ter župan občine Gornja Radgona, Stanislav Rojko.

Več fotografij v spodnji galeriji...