Ivo Borko, po poklicu doktor veterinarske medicine, založnik, ki je že od dijaških let zvest fotografiji

Pogovarjali smo se z nekdanjim predsednikom Fotografske zveze Slovenije, Ivom Borkom. Priznani fotograf je svojo kariero začel v radgonskem fotoklubu, fotografirati pa je začel v gimnazijskih letih. Kasneje je imel številne razstave, tako doma kot v tujini. V torek, 12. junija je odprl svojo fotografsko razstavo Fotografiti, ki bo na ogled v Kulturnem domu Gornja Radgona do 3 julija 2018. Povprašali smo ga tudi o njegovih začetkih fotografiranja, fotografiji v Pomurju in o delu v FZS. 

Kdaj ste se začeli ukvarjati s fotografijo in kakšno opremo ste takrat imeli?

S fotografijo sem se prvič srečal v srednji šoli oziroma na gimnaziji v Murski Soboti. Svoje fotografije sem pošiljal na Bravo poster in dobil tudi nagrado-500 mark, kar je takrat pomenilo zelo veliko. Hitro se je tudi na gimnaziji oblikoval fotografski krožek, ki sem ga pozneje vodil tudi sam kot dijak 4. letnika. Moj prvi fotoaparat je bil Zorki 6. 

S čim vas fotografiranje najbolj navdušuje, kaj najraje fotografirate?

To se skozi leta spreminja. Veliko sem se zgledoval tudi po fotografskih razstavah v Ljubljani. Zagotovo mi je človek najbližje v kakršnikoli formi. Veliko fotografiram akte in zadnja leta se ukvarja tudi s popotno fotografijo. 

Kje so po vašem mnenju najbolj privlačne fotografske točke v Pomurju?

Zagotovo je to reka Mura in njena okolica. Sam si želim fotografirati tudi iz zraka, a za enkrat še to nisem uresničil. Slikovite so tudi gorice na desnem bregu Mure. 

Kdaj ste se priključili Fotoklubu Proportio Divina Gornja Radgona oziroma ali nam lahko kaj več poveste o tem klubu?

Mineva 10 let od ustanovitve fotokluba v Gornji Radgoni, ki sem ga ustanovil sam, skupaj s svojimi prijatelji in sorodniki. Malo je takih uspešnih klubov. Usmerjeni smo v tekmovanja na mednarodni ravni. S sodelovanjem na številnih mednarodnih tekmovanjih in razstavah svoje fotografije postavijo na ocenjevanje, ki je dobrodošlo za samo promocijo avtorja fotografij. 

Na kaj ste najbolj ponosni v svojem mandatu na čelu Fotografske zveze Slovenije?

Funkcijo predsednika Fotografske zveze Slovenije sem opravljal med leti 2013-2018, maja letos sem to funkcijo predal svojemu nasledniku. Po mojem mnenju sem FZS organizacijsko razširil, "postavil na noge", da zdaj funkcionira. Ob tem smo spremenili tudi različne pravilnike. Zveza se zelo zavzema za mlade, vendar je veliko odvisno od mentorjev na posamezni šoli. Prispeval sem k fotografskemu središču " Fotograd Negova", ki ima status "FIAP exhibition centre" in spada med 5 takšnih razstavišč na svetu. 

Kako ocenjujete delo profesionalnih fotografov na območju Pomurja, kaj manjka?

Meja med profesionalnimi in amaterskimi fotografi je zelo zabrisana. Za nekatere je fotografiranje služba oziroma zaposlitev, za druge le konjiček. V svetu poznamo umetniško fotografijo, pri nas izrazno fotografijo. Glede na konkurenco je zelo težko uspeti. Med Pomurskimi fotografi bi izpostavil žal že pokojnega Jožeta Kološa, ki je med drugim organiziral fotolaboratorij komande prekmurskega vojnega območja v Štiftarjevem mlinu. 

Koliko fotografskih razstav ste imeli, če bi jih ločili na skupinske in samostojne razstave?

Do zdaj sem imel 31 samostojnih razstav ter sodeloval v več kot 350 skupinskih razstavah v 56 deželah sveta. Ob tem sem prejel več kot 200 nagrad.

Kaj lahko obiskovalci pričakujejo od vaše fotografske razstave z naslovom: Fotografiti?

Razstava je za vse, ki so dovzetni za kulturnoumetniško doživetje oziroma imajo en drug pogled na fotografijo. Razstavil sem fotografije, ki imajo sporočilno-likovno vrednost. Velja za moj najintimnejši fotografski ciklus, saj grafite fotografiram že vrsto let. Grafiti so različnih vrst, slogov, vsebin in oblik in so narejeni na najrazličnejših površinah. Grafiti predstavljajo subkulturo velikih mest in vsebujejo politična, uporniška in socialna sporočila. Avtorje grafitov označujemo za "ulične umetnike", ki veljajo za fenomen sodobne zgodovine. 

Več fotografij v spodnji galeriji...