http://tvu.acs.si/koledar/podrobnosti/?pid=3293
https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.buzeti.si/salon-toplotnih-crpalk/
http://yes-pohistvo.si/kuhinjski-bloki
https://www.facebook.com/events/353013912222282/
http://www.zniders.com/

POLITIKA

Pred drugim krogom smo županskima kandidatoma občine Gornja Radgona zastavili zanimiva vprašanja

28.11.2018 ob 6:00  

V Gornji Radgoni se obeta drugi krog lokalnih volitev 2018, zato smo županske kandidate v omenjeni občini povprašali po nekaterih aktualnih temah in problematikah v njihovem lokalnem prostoru. Drugi krog rednih volitev županov bo potekal v nedeljo, 2. decembra. 

STANISLAV ROJKO

Zakaj ste se odločili za ponovno kandidaturo za župana Občine Gornja Radgona in kateri so tisti projekti, ki bi jih v primeru izvolitve prenesli v naslednji mandat?

Menim, da sem dodobra spoznal delo župana in uspel okoli sebe zbrati na Lista za Gornjo Radgono in občinski hiši dobro ekipo. Uspelo nam je urediti občinske finance in približati odločanje o porabi denarja tudi v najnižji nivo lokalne samouprave, naše krajevne skupnosti. Vsekakor je gradnja cest, športna dvorana, zdravstveni dom in predšolska vzgoja otrok (vrtec Negova) jedro programa za v prihodnje.

Tokrat kandidirate za župansko funkcijo, ki bi jo v primeru izvolitve (za razliko prejšnjega mandata) opravljali popolnoma profesionalno. Čemu bi posvetili največ časa v novem mandatu? 

Težko rečem, a delo z ljudmi, je nekaj kar ob projektnem pristopu in iskanju dodatnih virov za proračun, zahteva največ časa. Z vso vnemo se bom posvetil tudi širitvi industrijske cone na Meleh.

Kaj bi po vašem mnenju Občina Gornja Radgona najbolj potrebovala ?Llahko razčlenite na podeželje in mesto. 

Na podeželju, infrastrukturo (ceste, voda, kanalizacija, optično omrežje) in možnost poselitve ob domačijah staršev, možnosti za obrtno dejavnost in turizem.

V občini sta dve središči, Negova in Gornja Radgona kot sedež občine. Tam je v ospredju podpora urbanemu kolesarstvu in kolesarstvu sploh, šolam, vrtcu, farnim središčem in ne nazadnje športni infrastrukturi v središčih in po občini. Na makro nivoju pa cestna in železniška povezava mesta in občine, obvoznica mesta Radgona.

Nove stanovanjske stavbe stojijo ali so še v načrtovanju in se gradijo ob prometnih cestah in v bližini Komunale Radgona d.o.o., kje so rešitve za omenjeno problematiko? 

Del podjetja ima prostore na Tratah. Rešitev vidim v preselitvi na drugo lokacijo. Vendar ne smemo pozabiti, da je na tej lokaciji (na Tratah) tudi črpališče za zagotavljanje poplavne varnosti mesta, tega zaradi strateške lokacije ni mogoče preseliti.

Do sedaj še ni bilo konkretnega povezovanja s sosednjim Bad Radkersburgom, kaj poleg železnice po vašem mnenju še lahko povezuje slovensko in avstrijsko Radgono? 

S to trditvijo se ne strinjam. Sodelovanje z Avstrijci iz sosednjega mesta in občine je na visokem nivoju. Dva krat letno poteka županska konferenca županov Vulkanlanda in obmurskih in slovenjegoriških občin. Projekti, ki jih smo s tem dobili ali še trajajo, so prinesli že v preteklosti obilo rezultatov. Skupaj, Dan Mure, Užitek na reki, Agora ... to so vsebine, ki so ali še bodo prinesle tudi veliko denarja v ta prostor. To, kako sodelujemo, se kaže tudi na dnevu Štajerske na sejmu v Gornji Radgoni, to smo dokazali tudi v času begunske krize.

DUŠAN ZAGORC

Kako to, da ste se po uspešnem 40. letnem ravnateljevanju na Osnovni šoli Gornja Radgona namesto pokoja odločili za župansko kandidaturo v Občini Gornja Radgona? Boste ob morebitni izvolitvi opravljali le polovični delavnik, kot je to praksa pri nekaterih županih v pokoju? 

Po 27-ih letih ravnateljevanja na OŠ Gornja Radgona in močnem angažiranju na društvenem in političnem področju, bi lahko v miru užival v zasluženem pokoju. Zaradi stagniranja naše Občine Gornja Radgona sem se podal novim izzivom naproti. Imam še dovolj moči, predvsem pa veliko znanja in izkušenj. Pokojnine ne bom zamrzni. Delal pa bom za potrebe občine tudi do 10 ur na dan. Predvsem pa bom dosti med ljudmi, vrata v občinski pisarni pa bodo vedno odprta za občane.

Kaj je tisto, s čimer lahko vi osebno oziroma vaša ekipa, prispevate k razvoju Občine Gornja Radgona?

Veliko! Predvsem nerealizirane zadeve v iztekajočem se mandatu (občinske ceste, državne ceste, krožišče, avtobusna postaja, večnamenska športna dvorana…) in novi projekti, ki bodo financirani iz naslova države in evropskih sredstev.

Kaj bi lahko Gornja Radgona kot mesto sejmov in penine še bilo, na kakšen način je treba nadgrajevati na že »obstoječem« sloganu?

Gornja Radgona je res znana po blagovni znamki: Mesto sejmov in penine. Je pa tudi mesto heroj, prijazno mesto. Predvsem pa želim, da se uresničijo moje napovedi davnega leta 1991, da naj bo Gornja Radgona mesto sreče, miru in prijateljstva!

Ali bi po vašem mnenju na Občini Gornja Radgona lahko zmanjšalo število zaposlenih, vključno z zavodi pod okriljem občine glede na prikazane rezultate zadnjih štirih let? 

Občinsko upravo se da racionalizirati in posodobiti. Predvsem pa vidim rešitve v visoko kvalitetnem in ažurnem delu vseh zaposlenih.

Glede na to, da živite v samem središču Gornje Radgone, kako vam je blizu problematika občank in občanov z obrobja oziroma periferije - konkretno s primeri in kje vidite rešitve? 

Sem komunikativna oseba, z velikim socialnim čutom, znam prisluhniti, poslušati in se pogovarjati. Kot ravnatelj šole sem se srečeval z mnogimi starši v velikem šolskem okolišu. OŠ Gornja Radgona je v času mojega ravnateljevanj zapustilo 27 generacij 15 letnikov. Dobro poznam mesto in dobro poznam podeželje. Reševanje posamezne problematike bom urejeval v kolektivnem duhu. Predvsem po bom ostal humanist, prostovoljec, organizator, animator, optimist in še kaj…

 

    Fotogalerija

    https://yes-pohistvo.si/