https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
http://ris-dr.si/go/563/1063/CENTER_ZA_DRUZINE_MURSKA_SOBOTA
http://www.zniders.com/

INTERVJU

Gregor Golobič: Borut Pahor je v določenih situacijah zaradi lobijev brez moči

31.05.2011 ob 21:18  

Visokošolski minister in predsednik stranke Zares Gregor Golobič je za Pomurec.com med drugim spregovoril o tem, zakaj ga mediji in javnost v prvi vrsti niso prepoznali kot ministra, kaj meni o vplivnih lobijih, ki pretijo na Boruta Pahorja, zakaj so nekateri slovenski mediji po njegovem mnenju bebavi in pod kakšnimi pogoji pristaja na predčasne volitve. 

Z Gregorjem Golobičem smo se pogovarjali minuli petek, ko je s stranko Zares obiskal Pomurje.

Je na terenu hujše ali boljše, kot ste si predstavljali iz pisarn v Ljubljani?

Take obiske po Sloveniji v Zares prakticiramo že več let na dobra dva meseca, in po pravici povedano, bi težko rekel, ali je hujše ali boljše v pisarni, kot ste rekli, kjer delujemo znotraj konfliktnih interesov znotraj vlade in parlamenta. V pisarni imaš pred seboj samo težave, ko greš pa takole na teren, vidiš tudi situacije, ko je nekdo kljub vsem težavam in oviram uspel. Po tej strani so tovrstni obiski vsekakor tudi vzpodbudni.

Splošna slika slovenskega vtisa o Pomurju je, da je zaostala regija. Nekaj pozitivnih zgodb vsekakor obstaja. Od kje ta izrazito negativen prizvok podobe o Pomurju v gospodarskem smislu?

Obstajajo regije, ki so v tem smislu, tudi po statističnih podatkih, v slabši situaciji (Zasavje, Bela Krajina). So manjše, ampak so problemi, ki jih imajo, primerljivi s pomurskimi ali celo večji. Ampak to se je prijelo, sploh zato, ker je Pomurje z velikostjo problema, ki se je stopnjeval in bil toliko časa ne reševan – govorim o Muri. Izgradila se je ta podoba. Skozi to, kar se je zgodilo Muri, je padla oznaka na regijo kot tako.

Po drugi  strani pa je to prispevalo tudi k temu, da ljudje v drugih slovenskih regijah  šele zdaj prihajajo v fazo samozaznavanja kot področja v krizi, iz katere se mi zdi, da tu v Pomurju nekateri že izstopajo. To se zdi paradoks. A moj občutek, ko primerjam naravo diskusij v različnih regijah v zadnjem času, je tak.

V pomurskem prostoru je v zadnjih letih precej diskusij tudi na temo razvoja visokošolskih središč. Kako Pomurje kot minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo vidite v prihodnosti?

Zelo pomembno je, da je bil pred kratkim sprejet Nacionalni programr azvoja visokega šolstva Slovenije do leta 2020. Ta nacionalni program bo omogočil, da bomo lahko posegli v obstoječo visokošolsko mrežo. Ta v preteklosti ni nastajala odgovorno, na podlagi dobrih argumentov in od spodaj navzgor, ampak je bila bolj ali manj posledica lobiranja posameznih okolij. V tem kontekstu sta bila Pomurje kot regija in Murska Sobota kot regijsko središče vsekakor prikrajšana.

Tu obstaja nek manko, ki ga je potrebno rešiti. Omenjena resolucija pa daje podlago za to, da se v sodelovanju z gospodarstvom in drugimi pomembnimi institucijami nekega okolja oblikujejo visokošolski centri, delovno jim pravimo politehnike, ki  dobijo ustrezno podporo države. In tako PIF kot PAZU z nagradami, kot so recimo nagrade za najboljša raziskovalna dela, demonstrirata, da v tem prostoru obstaja nemalo ljudi, ki imajo znanje in dosežke.

V mandatu ministra vas v javnosti nismo imeli priložnost pogosto slišati, da komentirate teme iz vašega resorja. Kako ste sami dojemali vaše delo? Ste se v prvi vrsti počutili kot minister ali bolj kot predsednik Zaresa in "drugi" človek v vladi?

Ta ugotovitev je zelo natačna. V bistvu sem zelo pogrešal priložnosti, da bi lahko govoril o tem, čemur sem posvečal 95 odstotkov svojega časa, energije in dela.

V medijih ni videti tako.

V medijih je to ravno obratno. Morate vedeti, da medijev na nacionalni ravni to ni zanimalo. Ta resor medijev ne zanima. To jen eodvisno tudi od mene kot aktualnega resornega ministra, saj ta resor ni bil nikoli deležen niti povprečne pozornosti medijev. Kot predsednik druge največje koalicijske stranke sem se odločil za to področje, ki je v senci medijske pozornosti, ker sem želel prebiti to ignorantsko zaroto molka.

Gre za ključen razvojni resor, ki je po mojem prepričanju znotraj vlade  razvojno in dolgoročno najpomembnejši. Kar se tiče povečanja medijske pozornosti, mi žal ni uspelo veliko narediti.

Tega ne obžalujem  zaradi sebe, saj zlahka živim brez medijskih luči, ampak zaradi tega, ker se javnost zaradi tega  veliko premalo zaveda, za kako pomembno področje gre. Smo pa v vsebinskem smislu naredili ogromno. Zelo sem zadovoljen, da je bil ob predhodni motivaciji zelo široke in  strokovne javnosti sprejet Nacionalni program visokega šolstva ter Raziskovalna in inovacijska strategija za prihodnjih deset let.

Med drugim smo podvojili vlaganja javnih sredstev v raziskave in  razvoj v zaostrenem kriznem času, kar sicer stežka zaznajo slovenski nacionalni mediji, opazi pa to recimo International Herald Tribune kot mednarodna priloga New York Timesa ali pa ugledna revija Science. To pove nekaj o vsem tem.

Dotakniva se vašega mnenja o tem, kaj si mislite o slovenski politiki. Lani ste v intervjuju za Finance dejali, da je slovenska politika prepojena s plenilsko logiko. Ste lahko konkretni – kdo so ljudje, ki stegujejo lovke in plenijo po državi?

Lahko naštejem vrsto primerov iz prejšnjega mandata, kaj se je zgodilo v podjetjih, kjer ima država vpliv. Kakšne sejnine, nagrade in napačne investicije so se dogajale. Od Istrabenza, Intereurope, Luke Koper, Hit-a, Telekoma do Petrola. Ve se, kateri ljudje so bili v nadzornih svetih, ve se, kdo so bili v upravah, ve se, kdo je imel sliko svojega poveljnika v pisarni itd.

Tudi v času te vlade se dogajajo "čudne" in hude reči. 

Ta hip smo znotraj koalicije v konfliktu s posameznimi skupinami, ki se vežejo na Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN). Že od ustanovitve opozarjamo na probleme in napake, ki jih povzroča. To ne morejo biti več napake zaradi neizkušenosti, ampak zaradi delovanja zainteresiranih skupin, ki so tako ali drugače povezani z največjo vladno stranko – SD.

To je moja ocena, ki je tudi ne skrivam, ko se pogovarjam z Borutom Pahorjem, ki to stranko vodi in za katerega se mi zdi, da je v določenih situacijah brez moči oz. da je noče  uporabiti.

Želite povedati, da mimo Pahorja delujejo zainteresirane skupine in vplivni lobiji?

To, kar počne AUKN, mislim, da ne počne pod njegovim okriljem oz. z njegovo odobritvijo, ampak prej nasprotno. Vendar neukrepanje s časom dobi status soglašanja.

Tudi vam očitajo povezave z različnimi lobiji. V ospredje politične scene ste stopili, ker ste, kot ste dejali v enem izmed intervjujev, želeli "preprečiti Janšev model vladanja in uničevalne posledice. Če je Janša pustil opustošenje, kot sledi iz vašega prepričanja, kako lahko razumemo zapuščino te vlade, ki ima rekordno nizko podporo.

Država in državljani ne izgubijo nič, če vlada konča mandat zničelnim ugledom. To je problem vlade in ljudi, ki so oz. smo v njej delovali. Država in državljani pa izgubijo zelo veliko, če vladakonča mandat z visokim ugledom, oni pa imajo od tega samo zadolžena  podjetja in nasedle tajkunske projekte. V tem je razlika med tem in prejšnjim mandatom. Seveda pa mora ta naša vlada, ki je marsikaj naredila in marsičesa tudi ni naredila, za to prevzeti odgovornost.

Zaradi tega sem že aprila predlagal, da predsedniki koalicijskih strank odstopimo s položajev v vladi in prevzamemo odgovornost za to nezaupanje, o katerem ste govorili, in tako omogočimo temeljito rekonstrukcijo vlade. S tem bi ustvarili  pogoje, da bi lahko nova ekipa, razbremenjena od tega negativnega ozračja, bolje zastavila stvari in produktivno izkoristila čas do konca mandata.

Ko  ta pobuda ni bila sprejeta, sem se predvsem zaradi nestrinjanja z mnogimi opustitvami dolžnih in odgovornih ravnanj, odločil, da odstopim kot minister. Ta odstop ni bil izsiljen, ampakje posledica moje odločitve, da demonstriram moj odnos do tega, kar se počne oz. kar se ne počne. Po svojih močeh bom poskušal v smeri rekonstrukcije in bolj učinkovitega dela delovati v državnem zboru.

Menite, da boste iz "ozadja" bolj učinkoviti?

Parlament je še bolj v ospredju kot vlada. Najboj v ozadju sem bil na ministrstvu, saj ste sami prej ugotovili, da več ali manj ni nikogar zanimalo, kaj sem delal kot resorni minister.

Odločitev, da po referendumu 4. junija odstopite, je dokončna?

Da, to je nepreklicno, predsednik vlade bo ta teden dobil odstopno izjavo, datirano s 4. junijem in tu je ta zgodba končana.

Kaj se bo po vašem odhodu iz vlade zgodilo z vlado?

Samo po sebi to ne pomeni nič. Vlada ima bistveno večje probleme, kako ob tolikšnem nezadovoljstvu in nezaupanju nadaljevati delo. Ne glede na izid referenduma, upam, da bo v vladi glede na okoliščine ponovno postala aktualna pobuda, ki sem jo dal glede rekonstrukcije in umiku nekaterih ljudi iz vlade. Videli bomo, ali bo tokrat več posluha zanjo.

Katera so ta imena? Koga v tej vladi bi vi želeli zamenjati?

Predsedniku vlade kot tistemu, ki bi lahko na to vplival, sem to povedal. On je mandatar, sam se v to vlogo nisem nikoli postavljal, to je odgovornost največje vladne stranke. Predsedniku vlade sem ta imena sporočil in na tem mestu ne bi želel izpostavljati svojih kolegov v vladi. Oni vedo, kdo so, ker tudi na vladi dosti polemiziram z njimi, in sproti izvedo, ko se ne strinjam ne z vsebino ne z načinom njihovega dela.

Drži, da ste se z Borutom Pahorjem pred kratkim pogovarjali o predčasnih volitvah, ki naj bi se zgodile to jesen?

O predčasnih volitvah se veliko govori - a samo govori. Kot stranka Zares smo januarja izdelali temeljit dokument, ki so se mu takrat mnogi čudili, danes pa vsi govorijo o istem – Za odpravo blokad. V njem smo zapisali, da imamo blokade znotraj političnega razreda in da se politiki ukvarjajo samo z eliminiranjem drug drugega, namesto da bi se ukvarjali z vprašanji vzdržnega razvoja.

Imamo tudi sistemske blokade, ki so vgrajene v ustavo. Med te sistemske blokade sodi tudi vprašanje možnosti predčasnih volitev. Veliko je prazne retorike glede njih, kot sem omenil. Ne nasprotujemo temu, da je to možen izhod iz blokade, vendar pod predpostavko, da do tega pridemo na način, ki je evropsko primerljiv.

To pomeni ne po poti neke uprizorjene agonije, ob kateri bodo še zadnji ljudje, ki so pripravljeni iti na volitve v tej državi, opustili vero, da je smiselno iti na volitve, ker bodo dva meseca gledali seanse parlamenta, kjer bodo neki ljudje kandidirali za predsednike vlade in bodo poslanci glasovali proti njim ali zanje samo iz vidika lastne usode. Odločitev o razpustitvi parlamenta ne more biti v rokah posameznega poslanca. To je odločitev, ki jo mora imeti v rokah predsednik republike v sodelovanju s predsednikom vlade, zato da so veje oblasti deblokirane in uravnotežene.

Mi podpiramo predčasne volitve, pod pogojem, da se to zgodi na podlagi predhodne spremembe ustave, ki da to pristojnost v določenih okoliščinah predsedniku države. Poleg tega bi bilo treba spremeniti tudi volilni sistem, ki bo ukinil volilne okraje in bo ljudem končno omogočil, da bodo odločilno vplivali na to, kdo bo sedel v državnem zboru. Podpora, ki smo je bili deležni ob našem predlogu za nezdružljivost županske in poslanske funkcije, kaže, da ljudje pričakujejo takšne spremembe.

Želimo tudi, da se še pred volitvami spremeni ustavo na točki, da ne bo mogoče, da bi neka politična manjšina, ki je nezadovoljna z odločitvijo legitimne institucije, kot je parlament, preko zlorabe referenduma blokirala sprejemanje za državo ključnih odločitev. To so za nas - morale pa bi bili za vsako resno prihodnjo vlado - predpostavke smiselnosti predčasnih volitev.

Bojim pa se, da vsi drugi, ki govorijo o predčasnih volitvah, to govorijo s figo v žepu, ker si njihovi poslanci ne bodo želeli skrajšati mandata. Niso pa pripravljeni sodelovati na tej poti, o kateri sem govoril, ampak je to opis stanja, v katerem je govor o predčasnih volitvah smiseln in ne samo retorična figura.

Ko vas poslušam, se mi zdi, da ste v "ospredju" politike razočarani.

Gotovo sem tudi razočaran. Človek ne more biti zadovoljen s tem, da  je toliko različnih blokad in nerazumevanja ter da se politika toliko ukvarja sama s seboj.

Izrodek te politično-gospodarske elite je razkorak med "navadnimi" državljani in omenjeno elito, ki je postal samouničujoč. Posledice so vidne v družbeni klimi. Vas kaj peče vest, ker ste del tega samouničenja?

Človek se ves čas sprašuje o tem, zakaj vztraja pri nečem, na kar toliko ljudi gleda z neodobravanjem in nezaupanjem. Pravzaprav se sprašuješ, ali je bilanca na koncu pozitivna. V tem smislu si vest preizprašuješ ves čas.

Čemu vztrajate glede na vaše nizke ratinge?

Zato, ker še vedno zmorem racionalno presoditi, da mnenje desetih resnih in razumnih ljudi, za katere zaupam, da sklepajo na podlagi dejstev in lastne presoje, ne pa na pod vplivom najbolj bebavih medijev v tej državi, šteje več kot tisoče drugih. Zelo preprosto. Zato še vztrajam.

Ko medije imenujete kot bebave ...

Ne vseh, se pa njihovo število povečuje. Ne vem, kaj vodi nekatere novinarje in urednike, da namerno razširjajo popolne neumnosti. Je lahko še kaj bolj bebavega?

Mislim, da jih zadnja poteza vladnih PR-ovcev z Urško Čepin v glavni vlogi krepko prekosi v bebavosti.

Se strinjam, da jih je vredna.

Ste vi ta spot videli pred objavo v javnosti?

Video sem videl šele, ko se je objava že zgodila. Podobno velja tudi za "kontracepcijsko" zloženko. Če uporabim Menartovo poanto, da je kontracepcija boj za zmanjševanja  števila cepcev, dokazuje dogajanje ob tej referendumski kampanji, da je v Sloveniji kontracepcije premalo in ne preveč ...

Foto: Jasmina Muhič

Ko sem bil o nameri objave tega spletnega videa v petek zvečer tik pred objavo obveščen, sem takoj klical Darijana Koširja in ga vprašal, če je to res. Potrdil mi je, zato sem izrazil svoje popolno nestrinjanje in zahteval, da se vse skupaj ustavi do torka, ko se bomo na kolegiju pri predsedniku vlade  o tem pogovorili in sprejeli odločitev.

Na to je pristal, a je v torek na sestanku, ko je medtem že vse skupaj prišlo v javnost, rekel, da je bilo takrat že prepozno in se zaradi narave spletnih objav ni dalo več nič narediti. Sem pa tudi tisti torek in v četrtek na vladi zelo jasno povedal svoje stališče glede tega spota in napačne logike, po kateri vlada kot naročnik kampanje ne odloča o tako pomembnih stvareh, ampak si to pravico jemljejo drugi.

Bi moral Darijan Košir odstopiti?

Ministrica Krebsova je predlagala, da ponudi odstopi. Predsednik vlade, ki je njegov predstojnik, bi moral v tem kontekstu preveriti vse okoliščine in odgovornost vseh, ki so bili v to vpleteni.

Menite, da bo predsednik vlade to storil?

Dvomim.

    Komentarji

    1. lepi
      01.06.2011 ob 11:25 lepi

      kak lejko nešče guči o prepojenoste s plenilsko logiko, če pa je san bil vpleten v razne privatizacije in o tem javno lago na nacionalne televizije. te pa so vsi druge krive ka on "neje povedo" vsega :/ ŽE TE BE MOGO PREMIŠLJEVATE O ODSTOPE, NEJ PA ZDAJ KDA JE LADJA POTOPLJENA!

      0 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.