Z denarjem, ki ga izgubimo zaradi korupcije, bi vsak Slovenec lahko spil dve pivi na dan

Korupcija ni nov pojav v Evropi in predstavlja ogromen finančen primanjkljaj za proračune držav članic EU. Po zadnjih ocenah naj bi bil bruto domači proizvod (BDP) članic EU zaradi korupcije prikrajšan za znesek od 179 do 950 milijard evrov. V Sloveniji pa letno izgubimo 3,5 milijarde evrov.

V evropski stranki Zeleni – Evropska svobodna zveza (EFA) so ocenili, da naj bi bil BDP zaradi korupcije v EU vsako leto prikrajšan za okoli 904 milijarde evrov. Ta znesek pa vključuje tudi posredne učinke korupcije, kot sta izguba zaradi nepobranega davka in zmanjšanje tujih naložb.

Če bi ta denar enakomerno porazdelili med več kot 510 milijonov ljudi, ki so v letu 2016 živeli v Evropi, bi vsak letno dobil 1772 evrov.

Če pa te številke postavimo v svetovni okvir, bi lahko letno le s četrtino zneska (229 milijard) odpravili svetovno lakoto, s 129 milijardami evrov bi zagotovili pitno vodo in sanitarije za vse zemljane, s 115 milijardami na leto pa bi lahko postopoma zagotovili zdravstveno oskrbo v državah tretjega sveta in državah v razvoju. Nadalje bi s 45 milijardami na leto do leta 2030 vsem zemljanom zagotovili dostop do elektrike, z 22 milijardami bi lahko zagotovili osnovno izobrazbo za vse otroke v 46 najrevnejših državah sveta in s štirimi milijardami pomagali odpraviti malarijo. Ob rešitvi nekaterih največjih svetovnih problemov pa bi nam še vedno ostalo približno 360 milijard evrov letno.

V polovici držav članic EU je več kot 80 odstotkov prebivalcev mnenja, da je korupcija v njihovi državi zelo razširjena. Med njimi je tudi Slovenija, poleg naše države pa še Bolgarija, Češka, Hrvaška, Ciper, Grčija, Madžarska, Italija, Latvija, Litva, Romunija, Portugalska, Slovaška in Španija.

V Sloveniji smo prikrajšani za 3,5 milijarde evrov

Stanje na področju korupcije se med članicami EU zelo razlikuje. Najhujše je stanje v Romuniji, kjer naj bi zaradi korupcije poniknilo kar 15 odstotkov bruto domačega proizvoda, najmanjši, 0,76-odstotni »primanjkljaj« pa imajo na Nizozemskem.

Slovenija se z 8,5 odstotka uvršča nekje v sredino, natančneje na 13. mesto med 28 državami članicami Unije. Zaradi korupcije bi naj bi bili letno prikrajšani za nekaj čez 3,5 milijarde evrov, kar je dovolj da bi skoraj 300.000 ljudi oziroma 14 odstotkov prebivalcev prejemalo povprečno slovensko plačo. Če pa bi ta denar razdelili med prebivalce, bi vsak letno dobil 1716 evrov.

Denar, ki ga v Sloveniji izgubimo s korupcijo, je okoli 50 odstotkov celotnega proračuna za socialne izdatke (približno 6,7 milijarde EUR). Znesek je praktično enak proračunu države za zdravstvo (3,3 milijarde evrov) in skoraj toliko kot znesek, ki ga porabimo za starejše (3,8 milijarde evrov). Slovenija za izobraževanje porabi 1,8 milijarde evrov, kar je le polovica denarja izgubljenega zaradi korupcije. 3,5 milijarde evrov je tudi 16-krat več od proračuna za brezposelne, ki znaša približno 219 milijonov evrov.

Za lažje razumevanje so v študiji naredili tudi naslednje primerjave. Z izgubljenim denarjem bi Slovenci lahko vsako leto kupili več kot 1,8 milijarde steklenic piva. To je dovolj za 884 piv na leto za vsako osebo oziroma vsaj dve pivi na dan.

Če bi namesto piva raje imeli vino, bi s tem denarjem vsako leto kupili okoli 3,1 milijarde steklenic rdečega vina. Tako bi vsak Slovenec prejel 1.518 steklenic vina na leto, kar je dovolj da odprete svojo vinsko klet ali pa spijete 4 steklenice vina na dan, kar pa ni priporočljivo za vaše zdravje.

Podobno bi bilo mogoče kupiti 2,1 milijarde 1 kg kruha. To je letno 1.304 kilogramov kruha na osebo ali skoraj 3 kilograme kruha na dan.

Na področju boja proti korupciji v Sloveniji se stanje ne izboljšuje

Kako na korupcijo v Sloveniji gledamo prebivalci, je pokazala raziskava Eurostata iz leta 2017. Več kot polovica (57 odstotkov) anketirancev iz Slovenije je menila, da se je stopnja korupcije od leta 2014 poslabšala, slaba tretjina (32 odstotkov) pa jih je mnenja, da je ostala na enaki ravni. Da se je stanje izboljšalo je bilo prepričanih le 5 odstotkov anketirancev.

Ob tem 89 odstotkov prebivalcev meni, da je korupcija v Sloveniji zelo razširjena, zaskrbljujoč pa je tudi podatek, da 76 odstotkov anketirancev vidi korupcijo kot del poslovne kulture države.