https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.ris-dr.si/
http://www.zniders.com/

LOKALNO

Na prašičerejski kmetiji sejejo, škropijo in gnojijo s pametnimi stroji

18.10.2019 ob 6:00  

Na prašičerejski kmetiji Meolic iz Bakovcev sejejo, škropijo in gnojijo s pametnimi stroji. V uporabi so pametna sejalnica, pametna škropilnica in pametni trosilnik, v preizkušnji pa so tudi droni. S stroji porabijo manj škropiv, gnojil in semen, na ta način je zmanjšan tudi negativni vpliv kmetovanja na okolje.


Na 220 hektarjih kmetija pridela koruzo in ječmen za krmo 1.200 prašičev pitancev in 120 plemenskih svinj ter merjascev, kolobarno pa gojijo tudi oljno ogrščico in pšenico. Pridelavo so avtomatizirali s pametno škropilnico, pametno sejalnico in pametnim trosilnikom mineralnih gnojil, ki so vodeni prek GPS-signala. »Čim večje so obdelovalne površine, bolj se splača vlagati v pametne kmetijske stroje in opremo,« pravi Danilo Meolic, gospodar in vodja ene največjih prašičerejskih kmetij, ki je po kmetijski mehanizaciji med najsodobnejšimi pri nas. "S pametno sejalnico, škropilnikom in trosilnikom mineralnih gnojil porabimo manj semen, škropiv in gnojil, predvsem pa zmanjšamo negativni vpliv kmetovanja na okolje," pravi Meolic.

S pametno sejalnico tako porabijo manj semen kot prej. »Koordinate njive vnesemo v pomnilnik traktorja, ki je voden prek GPS-signala. Ko je njiva nepravilnih oblik, sejalnica to zazna in ne trosi semena tam, kjer bi prišlo do prekrivanja,« pravi Danilo Meolic. V uporabi je tudi pametna škropilnica, ki je okolju prijaznejša in porabi manj fitofarmacevtskih sredstev (FFS). »Prek GPS-signala je škropljenje na 50 centimetrov natančno, vsako površino škropimo le enkrat, da do prekrivanja nanosa fitofarmacevtskih sredstev ne prihaja,« dodaja.

Pametni trosilnik mineralnih gnojil omogoča ciljno usmerjeno gnojenje in ga uporabljajo skupaj z opremo za skeniranje tal. »S skeniranjem ugotavljamo založenost tal s hranili. Na podlagi teh podatkov lahko optimiziramo količino gnojil in izvemo, kje je treba s čim gnojiti. Ugotovimo tudi, kje po gnojenju ni potrebe ali ne bi bilo učinka,« pravi Meolic.

Skeniranje tal so letos začeli na 35 hektarjih, postopno pa ga bodo vpeljali tudi na preostale površine. »Večje so parcele, več z uporabo pametnih strojev prihranite. Glavna prednost sodobne mehanizacije je, da zmanjša negativni vpliv kmetovanja na okolje. Dodatna prednost so nižji stroški pridelave zaradi prihranka semen in fitofarmacevtskih sredstev. Pridelek na hektar ostane enak ali se celo poveča,« dodaja. Letos so skupaj s podjetjem Termodron preizkusili tudi drone. »V skupnem razvojnem projektu bi radi razvili sistem za pregledovanje njiv z droni ter zgodnje odkrivanje bolezni in škodljivcev na kmetijskih rastlinah,« pove Meolic.

Foto: agrobiznis.finance.si

Kot je dejal Danilo Meolic za časnik Finance, v prihodnosti pripravljajo veliko naložbo v nov hlev, da bodo lahko povečali obseg prašičereje. »V novem hlevu bodo živali imele več prostora in boljše razmere za bivanje. Povečali bomo število plemenskih svinj in prašičev pitancev, te bomo pitali do večje teže. Projektna dokumentacija za nov hlev je v pripravi, zgradili bi ga radi prihodnje leto."

    Fotogalerija

    Komentarji

    1. gost
      18.10.2019 ob 6:45 ekokmetii gost

      s pesticidi in fungicidi skropijo pa se vedno, in onesnazujejo okolje in podtalnico.fuj. naj se javijo ko bodo imeli pametna skropiva.

      18 12 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
      • gost
        18.10.2019 ob 9:35 gost

        RKC..... ti si takšno revše v glavi, da sploh ne razumeš kaj je predhodnik napisal. Malo vstran pa Polaničeve njive in TURISTIČNI BISER PREKMURJA EXPANO.

        13 5 Prijavi neprimerno vsebino
      • gost
        18.10.2019 ob 10:14 gost

        RKC .. ali si prašičjerejec ali pa si samo nestrpna oseba? btw. avtrijsko svinjsko meso je večinoma vse iz velikih farm, ki je enako našim farmam in zelo smrdi po močnih krmilih. kvaliteta je porazna.

        10 3 Prijavi neprimerno vsebino
    2. gost
      18.10.2019 ob 6:52 earthcall.. gost

      zakaj pa nimajo prasicerejo na prostem? najvecji onesnezevalec podtalnice z nitriti in kloridi je prasicjereja, zato se ni za hvalit s tem in konvencionalno pridelavo z ali brez pametnih strojev.

      13 5 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
      • gost
        18.10.2019 ob 21:26 Jos gost

        Vsaka hisa pred 20 leti je imela ponikovalnica namesto greznice in ti bos zaj nam kmetom ocital da smo glavni onasnezevalec imeli ste wc in pralne stroje vpelane v podtalnico. Pometi pred svojim pragom.

        5 5 Prijavi neprimerno vsebino
      • gost
        19.10.2019 ob 8:19 gost

        Jos.......... koliko si star? Hišo sem zgradil leta 1978 in sem imel pri hiši greznico. Ne nekaj na pamet.

        4 0 Prijavi neprimerno vsebino
    3. gost
      18.10.2019 ob 8:56 Amaterski gost

      Še par mesecev nazaj ste se prašičerejci jokali, da ste tik pred propadom, sedaj pa kako “highTech” kmetujete?????? A je kakšna druga panoga v kmetijstvu po vašem pa v kakšni drugi, boljši situaciji??? Mene bi bilo sram klicati ministrico na dom in ji enkrat prikazovati kritično stanje in to na verjetno najbolj urejeni kmetiji daleč okoli in pričakovati od nje da nastavi še kakšen razpis, ki bi zapasal kmetiji. Malo poglejte še druge kmetije naokoli, ki se trudijo in bi ravno tako rade preživele(brez hightech kmetovanja)!

      24 10 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
      • gost
        19.10.2019 ob 21:18 beda gost

        Prav tako se je pred nekaj meseci obveščalo o povečanju dobičkov podjetij, nekaj dni pozneje se je tarnalo o predragi delovni sili, vprašanje je; kdo koga j . . . na suho!!

        0 0 Prijavi neprimerno vsebino
    4. gost
      18.10.2019 ob 8:59 Amater gost

      Še par mesecev nazaj ste se prašičerejci jokali, da ste tik pred propadom, sedaj pa kako “highTech” kmetujete???? A je kakšna druga panoga v kmetijstvu po vašem pa v kakšni drugi, boljši situaciji?? Mene bi bilo sram klicat ministrico na dom in ji enkrat prikazovati kritično stanje in to na verjetno najbolj urejeni kmetiji daleč okoli in pričakovati od nje da nastavi še kakšen razpis, ki bi zapasal kmetiji. Malo poglejte še druge kmetije naokoli, ki se trudijo in bi ravno tako rade preživele(brez “pametne” navlake)!

      14 10 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    5. gost
      18.10.2019 ob 12:02 Branko gost

      Ali ima dovoljenje, da obdeluje svoje njive, ko imajo "pomembni" bakovčarji piknik? To naj vnese v računalnik. Aplikacijo med računalniki bomo naredili mi za 20.000 € Jerolim Purač press

      4 1 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    6. gost
      18.10.2019 ob 12:17 pišta gost

      ODLIČNO! Čestitam, da se še najde kmet, ki sledi razvoju. Tisti, ki ne bodo sledili razvoju bodo propadli. Vse se digitalizira. Končno prihaja čas, ko se zemlje manj kot 100 hektarjev ne bo več splačalo obdelovati. Indutrija 4.0 je realnost.

      10 7 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
      • gost
        18.10.2019 ob 12:57 ... gost

        tisti, ki ne živi in ne čuti z zemljo , ampak samo z evri, ni pravi kmet ampak požrešni kapitalist. Zakaj so k mesu mešali prepovedanega aditiva žveplov dioksid? vse za več dobička in evrov. Tisti, ki ne bodo sledili razvoju, bodo imeli višjo ceno pri prodaji in bodo preživeli z manj površin, ker je čedalje več ljudi, ki iščejo naraven način pridelave.

        12 6 Prijavi neprimerno vsebino
    7. gost
      19.10.2019 ob 8:23 gost

      Bilo bi zanimivo, da bi novinar napisal članek o tem koliko nepovratnih sredstev, subvencij in drugih olajšav je do zdaj dobil ta " super kmet ". A tega pač ne bo, ker so veliki kmetje zaščiteni kot kočevski medvedi.

      8 5 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    8. gost
      19.10.2019 ob 10:11 gost

      Novinarji napišite članek o največjih dobitnikih nepovratnih sredstev in subvencij v kmetijstvu v Prekmurju. Jako zanimivo branje bi to bilo. Samo en podatek za pokušino. PANVITA ( poglejte kdo je lastnik ) je od leta 2007 do 2018 dobila 32 MILIJONOV EVROV subvencij.

      6 1 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.