Stroški protipoplavnih študij za občine preveliki, predlog o skupni študiji

V sredo, 6. novembra 2019, je v prostorih paviljona Expano potekalo Delovno srečanje z Direkcijo Republike Slovenije za vode in Ministrstvom za okolje in prostor na temo poplavne ogroženosti in sprejemanja občinskih prostorskih načrtov (OPN), ki so se ga udeležili pomurski župani in drugi predstavniki občin.

Pri pripravi občinskih prostorskih načrtov (OPN) se občine v Pomurju srečujejo z resnimi težavami glede upoštevanja državnih določil glede poplavne ogroženosti, zaradi česar prihaja do časovnih zamud in visokih stroškov. Zaradi te problematike in iskanja rešitve problema, ki postaja s časom vedno večji je Regionalna razvojna agencija za Pomurje organizirala Delovno srečanje z Direkcijo RS za vode in Ministrstvom za okolje in prostor.

Poleg županov in predstavnikov občin ter strokovne javnosti so se delovnemu srečanju pridružili predstavniki Direkcije Republike Slovenije za vode in člani Ministrstva za okolje in prostor, ki so po samem srečanju odhajali nejevoljno, saj je na srečanju prišlo do določenih razhajanj med državo in občinami, vendar so se na koncu nekako okvirno dogovorili, kako finančno razbremeniti občine.

Direktor Direkcije Republike Slovenije za vode Tomaž Prohinar je povedal nekaj besed o dopolnjevanju opozorilnih kart poplav ter težavah pri razhajanju med državo in občinami:  »Dejstvo je, da smo na Direkciji RS za vode začeli z dopolnjevanjem opozorilnih kart poplav, kar delamo po predpisani metodologiji, kot jo je postavila stroka. Nove opozorilne karte prikazujejo območja, kjer so potencialno mogoče poplave ob nekih izrednih vremenskih dogodkih. Dejstvo je, da so te karte bistveno drugačne oziroma prikazujejo več območij, kot jih je bilo doslej prikazanih kot poplavnih, to pa tudi pomeni neko nezadovoljstvo na strani občin. Te novo narisane karte, niso povzročile oz. ne pomenijo, da smo prestavili neke poplave tja, kjer jih do zdaj ni bilo, ampak smo dejansko samo prikazali stanje v prostoru in možnost, kje se lahko poplave zgodijo. To je tisto prvo ključno dejstvo, ki je pomembno predvsem za prebivalce in uporabnike v tem prostoru, da vedo, kje se lahko zgodijo poplave.«

»Pomeni to, da se občine danes bolj zavedajo, kje so neka potencialna poplavna območja. Za ta območja je potrebno hitro narediti hidrološko-hidravlične študije, da bo narejena točnejša karta, kot podlaga za umeščanje in dovoljevanje, kaj se sme in kaj ne. To pa pomeni nek čas za izdelavo kart ter tudi nek strošek. Dejstvo pa je, da sama karta ni povzročila poplav, ampak je samo opozorila na to kje so poplave možne", je še dodal Tomaž Prohinar.

Bistvo problema izdelave študij nam je razložil župan Občine Razkrižje Stanko Ivanušič, ki je pojasnil, da bi naj hidrološko-hidravlične študije izdelovale vsaka občina zase posebej, pri tem pa bi nastali izjemni stroški na ravni regije oziroma sto do dvesto tisoč evrov stroškov na posamezno občino. Tako je tudi predstavil samo problematiko na primeru Občine Razkrižje: »Občina Razkrižje je zadnja v verigi v Ščavniški dolini. Najprej smo mi, Razkrižje, potem je Ljutomer, Križevci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Gornja Radgona in potem še celo Sveta Ana, ki niti ni v naši regiji. Nam je Direkcija RS za vode naročila, da če bi ta hidravlično-hidrološka študija tudi za Razkrižje nekaj pokazala, moramo vsaj 2/3 te Ščavniške doline, samo za naše majhne občine, dati izdelati in za to plačati blizu 100 tisoč evrov, kar je nesprejemljivo."

Pri tem dodaja: "Če hočemo še eno drugo študijo, moramo obdelati še reko Muro, ker pri nas se Ščavnica izlije v reko Muro in še moramo tako iz desnega brega reke Mure izdelati študijo za Občine Razkrižje, Križevci, Veržej ter na levi strani za Črenšovce, Beltince in Odrance. Mi zase moramo napraviti študijo, da ta pove za Občino Razkrižje, kakšni so vplivi reke Mure in reke Ščavnice na Občino Razkrižje. In zdaj si zamislite, da se te študije morajo napraviti za eno mikro-občino posebej, za državne vodotoke, bi to morala biti državna naloga.«

Poudarja, da bi pri državnih vodotokih tovrstne študije morale biti državna naloga. Bistveno sporočilo bi tako bilo, da bi namesto 27 študij bila narejena 1 skupna študija. »Če bi se to strnilo v eno študijo na državni ravni, bi bil strošek bistveno manjši. Skrajna možnost je, da potem združene občine, kar smo danes direktorju tudi predlagali, damo mi polovico, torej vse pomurske združene občine, polovico pa država.« Kljub temu pa je določena škoda v vsem tem času že nastala, saj občine že izgubljajo investitorje.

Direktor Direkcije RS za vode je ob tem dejal, da bodo o predlogu razmislili: Kar se tiče stroškov izdelave študij, je bila danes s strani občin podana pobuda, da se razmisli o enotni študiji za celotno območje, da skupaj pristopijo občine ter država. Tukaj bomo mi pripravili neko oceno, koliko bi ta študija stala, koliko časa bi zahtevala njena izdelava in v končni fazi potem upam, da bo ta volja potem tudi obveljala."