FOTO: Nova direktna pot od kmeta do potrošnika

Letošnji dan slovenske hrane obeležujemo 15. novembra. Glavni namen dneva slovenske hrane je podpora slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje samooskrbe s kakovostno hrano iz lokalnega okolja.

Ravno v tem duhu, je minuli konec tedna, Skupina vrtovi panonski, zadruga prekmurskih zelenjadarjev, odprla maloprodajno trgovino Zelena točka v distribucijskem centru na Industrijski ulici v Murski Soboti. »Vzpostavili smo edinstven prodajni center, ki ga v Sloveniji še ni. V eni hali na 500 m2 je združena veleprodaja in maloprodaja sveže zelenjave in sadja ter lokalnih izdelkov,« je povedal predsednik zadruge prekmurskih kmetov Skupine vrtovi panonski Denis Topolnik. Takšna oskrbna pot je namreč krajša, manj je vmesnih členov, hkrati pa je pobrana zelenjava postavljena na polico velikokrat še v istem dnevu.

V svojo ponudbo so vključili preko 40 vrst zelenjave, 200 lokalnih izdelkov, mesečno pa po Pomurju razvozijo 40 ton sveže zelenjave in sadja. »Trenutno je polovica, to je 20 ton od slovenskih pridelovalcev. Žal pri nas ni vse leto na razpolago dovolj velike in raznovrstne ponudbe s strani slovenskih pridelovalcev, zato smo prisiljeni poseči tudi po uvozu. Glavni cilj za v prihodnje je razširiti število kmetij, ki so vključene v naš odkup,« razlaga razvojno vizijo Denis Topolnik.

Pridelamo vedno manj sveže zelenjave

Branko Majerič, predsednik zelenjavne verige Slovenije je poudaril, da je v Sloveniji vedno manj pridelave sveže zelenjave. »Povprečno vsak Slovenec letno zaužije 117,3 kg zelenjave. Žal je samo 20 kg od tega pridelanega v Sloveniji. Slovenski zelenjadarji smo že večkrat podali zahtevo na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, da se bi vzpostavil register pridelovalcev. Tako bi dejansko vedeli kdo so pridelovalci in koliko se pridela in bi se lahko  pridelovalci povezali med sabo, kot je to storila zadruga Zelena točka.« in dodaja, »Želim si,  da bi v prihodnje tak prodajni center kot je Zelena točka stal v vsakem koncu Slovenije in bi potrošnikom dejansko omogočal nakup lokalnih in svežih izdelkov«

Ptujsk lük z zaščiteno geografsko označbo

Ptujski lük je eden izmed slovenskih zaščitenih kmetijskih pridelkov, ki so si, zaradi svojih specifičnih lastnosti, tradicije pridelave prislužili evropsko priznanje in shemo posebne kakovosti zaščitena geografska označba (ZGO).

Skupina vrtovi panonski redno povezuje slovenske pridelovalce, še posebej promovira slovenske kmetijske proizvode iz shem kakovosti. Med njimi tudi Ptujski lük z zaščiteno geografsko označbo in Štajersko prekmursko bučno olje z Zaščiteno geografsko označbo. Vodja skupine pridelovalcev Ptujskega lüka z Zaščiteno geografsko označbo, Anja Pignar je povedala, da pridelava slovenskega zaščitenega izdelka, kot je Ptujski lük z zaščiteno geografsko označbo pomeni za kmeta možnost, slovenskemu potrošniku ponudi visoko kakovosten izdelek. Žal pa je pri takšnih avtohtonih sortah, tudi do 8x nižji donos na hektar, zato to vsi počnemo iz ljubezni do zemlje in ohranjanja tradicije. Lükarji smo po krvi in dediščini naših prednikov in upam, da nas bo vedno več mladih znalo to ceniti in ohranjati.

V duhu povezovanja so se jim pridružili pridelovalci čezmejnega območja Slovenije in Hrvaške štirih turističnih destinacij: Ludbrek, Varaždin, Veržej in Dobrovnik.

Več fotografij v spodnji galeriji ...