https://www.facebook.com/SR%C5%A0A-parketarstvo-in-trgovina-482767995154662/
http://www.ac-andrejek.si/
http://www.gtz.si/
http://www.m-energetika.si/
https://www.saubermacher-komunala.si/
https://www.pomurec.com/vsebina/50328/Za_praznike_se_zahvalite_na_Pomurec_com
http://avtorajh.eu/
http://www.tisina.si/
https://www.puconci.si/
https://www.kobilje.si/
http://www.center-maximus.si/si/
https://www.gornji-petrovci.si/obcina/
http://www.kit-zizki.com/
https://www.facebook.com/Cvetli%C4%8Darna-Andreja-380603335338336/

LOKALNO

FOTO: V Križevcih potekala otvoritev spominske sobe dr. Matije Slaviča v prenovljeni kapeli

Križevci pri Ljutomeru, 02.12.2019 ob 13:00  

V Križevcih so v nedeljo, 1. decembra, slovesno odprli spominsko sobo dr. Matije Slaviča v prenovljeni kapeli sv. Ane zraven cerkve sv. Križa.


Najprej je v križevski cerkvi potekala Sveta maša, ki jo je daroval murskosoboški škof msrg. Dr. Peter Štumpf, nato pa je pred kapelo sv. Ane potekala slavnostna otvoritev spominske sobe dr. Matije Slaviča. Slavnostni govorniki so bili prof. zgodovine Franci Čuš, župnik Štefan Vinkovič in župan Občine Križevci mag. Branko Belec.

Prenovljena kapela svete Ane v Križevcih  sodi zaradi svoje starosti in kakovosti med pomembnejše spomenike svoje vrste na širšem območju. Kapela se prvič omenja v župnijski kroniki leta 1582, vendar so konservatorsko-restavratorske raziskave v letih 2017 in 2018 dokazale, da je nedvomno starejša. Pod dekorativno poslikavo iz leta 1829 so bili namreč najdeni grafiti in posvetilni križi z letnico 1533, vendar tudi to ni končen podatek.

Objekt je bil v zgodnjem 16. stoletju uporabljen kot del protiturškega utrjevanja cerkve, zaradi česar je bila spremenjena v utrdbo s strelnimi linami. V skladu z naraščajočim kultom sv. Ane v 16. stoletju ter po prenehanju turške nevarnosti pa so objekt spremenili v njej posvečeno kapelo. Ob njeni obnovi, ki je bila zaključena v letu 2019, je bila odstranjena dekorativna poslikava iz leta 1829, prezentirani so bili originalni gotski ometi ter grafiti s posvetilnimi križi. Vsi kamniti elementi so bili ohranjeni in obnovljeni.

Župnik Štefan Vinkovič je povedal nekaj besed o sami zgodovini kapele ter dejal, da nihče živ ne ve zakaj so takrat to zgradbo postavili, tudi ob restavriranju so ostali brez slehernega odgovora. Spredaj se kapela ne zaključi, pomeni, da je šlo za en del zgradbe, naprej pa bi naj bilo nekaj drugega. Komu je služil ta prostor se ne ve, namembnost okolice pa se je zelo spreminjala.

Izkazalo se je kot je dejal Vinkovič, da je bil objekt, sprva po vsej verjetnosti kostnica in pokopališka kapela, v katero so shranjevali kosti umrlih vernikov, namreč na tem območju je v preteklosti stalo pokopališče. Zgornji del kapele pa bi naj služil tudi kot nekakšno skladišče (npr. za seno).

Zgodovinar Franci Čuš pa je več besed namenil dr. Matiji Slaviču, ki je ena izmed najpomembnejših zgodovinskih osebnosti v naši pokrajini ob Muri. Slavič se je rodil 27. januarja 1877 v Bučečovcih, umrl pa 25. oktobra 1958 v Ljubljani, pokopan je na pokopališču v Križevcih pri Ljutomeru.

Slavič je bil teolog (biblicist), prevajalec in pedagog. Svoje znanstveno delo je posvetil biblicistiki; tako je bil prvi, ki je prevajal Sveto pismo neposredno iz hebrejščine. Sprva je bil izredni, nato pa redni profesor, prodekan in dekan Teološke fakultete.

Ob koncu prve svetovne vojne je postal član Narodnega sveta za Štajersko v Mariboru ter bil leta 1919 kot strokovnjak za Prekmurje imenovan v jugoslovansko delegacijo za pogajanja v Parizu.

Ob pomoči še enega duhovnika, sošolca iz gimnazijskih let Franca Kovačiča, je sestavil ključna prispevka, s katerima je zaveznike prepričal, da je Slovenska krajina, kot se je tedaj reklo ozemlju ob Muri, zgodovinsko, narodnostno in jezikovno nedvomno del mlade jugoslovanske države. Z naknadnim sklepom vrhovnega sveta mirovne konference je bilo današnje Prekmurje 19. 8. 1919 priključeno novi skupni državi SHS.

Rojstna pokrajina dr. Slaviča je Prlekija, rodovitna pokrajina, ki je v preteklosti omogočila trdne gospodarske temelje, razvito šolstvo in obmejna lega pa pri ljudeh izrazito narodno zavednost. Ni slučaj, da od tukaj izvira nekaj pomembnih Slovencev kot so Franc Miklošič, Stanko Vraz, Matija Prelog, Jakob Missia, Fran Kovačič, Anton Korošec, Slavko Osterc, Anton Trstenjak, Edvard Kocbek in mnogi drugi, med njimi tudi Matija Slavič.

Razstava je postavljena po sklopih Anina kapela, Slavičeva družina in  Slavič duhovnik, znanstvenik in prevajalec sv. Pisma, narodni delavec in delegat na Pariški mirovni konferenci. Vsi razstavljeni eksponati so originalni in so last dr. Matije Slaviča.

Nekaj fotografskega in materialnega gradiva dr. Slaviča je razstavljenega v sami kapeli, zaključena je tudi celostna podoba kapele. V nastajanju je tudi dokumentarni film, delovna verzija filma pa je bila vpogled v spodnjih prostorih kapele.

Župan mag. Branko Belec je dejal: »Poklon za zasluge in delo Matije Slaviča je priznanje, ki si ga Slavič nedvomno zasluži. Prleški prostor je dal v preteklosti veliko pomembnih mož, ki so usodno vplivali na potek zgodovine in imajo izreden vpliv na življenje še danes.«

Projekt je bil vreden dobrih 47 000 eur, financirala sta ga Občina Križevci kot vodilni partner, delež pa je prispevalo tudi Ministrstvo za kulturo. Z 80.000 evri je bilo urejeno tudi novo parkirišče pred cerkvijo, prestavljen je bil tudi spomenik dr. Matije Slaviča na bolj vidno mesto.

Po nagovorih je sledila blagoslovitev kapele, ki jo je blagoslovil škof Peter Štumpf, dogodek pa je glasbeno popestril Ansambel Opoj. Po slovesnosti je sledila pogostitev na bližnjih stojnicah.

Več fotografij v spodnji galeriji ...

    Fotogalerija

    Komentarji

    1. gost
      02.12.2019 ob 13:29 Emma gost

      Želite najti dekle za brezplačni seks? Dobrodošli - www.GetMeets.com

      2 3 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    2. gost
      02.12.2019 ob 13:46 Tone gost

      Vse lepo in prav, ampak če smo realni, to ne sodi v Anino kapelico, ker bodo vse stvari izgubile svoj pomen, vse bo razpadalo, občina bi naj zagotovila primeren prostor, da se ohrani spomin.

      7 1 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    3. gost
      02.12.2019 ob 18:48 Metka gost

      Se strinjam z vami, noben ocitno se ni posvetoval s strokovnjaki, skoda da tega ne bo vec mozno videti cez 10 let, bo zbledelo, plesen in razpadlo.

      5 1 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    4. gost
      02.12.2019 ob 19:15 Miha gost

      Glovno, da se je pokasiralo, drugo zupana ne zanima

      3 1 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    5. gost
      02.12.2019 ob 22:43 Lendavski nadvojvoda gost

      Jako lipou,vendar.... Slovenari ...kdaj postavimo kaj podobnega v Lendavi,?Vougri v ihti pustavlaju napise in spomenike na sakšen vougli,kak da je vse njihovo,pa puzablaju ,da su du pred dvejstu lejti do Balatona bilij vsi Sloveni.Pred cerkvijo Lendavsko je kijp barabona Štejfa,pu podobi samuga umetnika Kiralya,dobru se je vidu v špejglini,pa,ajde,ge su ravnotežu najšli,Slomška.Vcejpili bi mi njih z našimi ,na konferenci Pariški,sodelujočimi,častnimi Prleki in Srbi.

      2 1 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    6. gost
      03.12.2019 ob 20:49 gost gost

      dr. Matije Slaviča a ni bil ta dr. Matije Slaviča tudi član delegacije ki je poromala leta 1941 v Vatikan k PAPEŽU in Rim k Musuliniju, da se zahvalijo za priključitev ljubljanske pokrajine k Italiji ?? Čušov Francek se tega ne spomni !!

      2 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.