FOTO: Matjaž Jež v Murski Soboti o varovanju narave pred sto leti in danes

Uprava Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija je v sredo, 12. februarja, organizirala prvi letošnji Vanekov večer, ki je potekal v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota. Gost tokratnega večera je bil naravovarstvenik mag. Matjaž Jež, ki je spregovoril o varstvu narave v Pomurju in na Pohorju.

Kot velik zagovornik varstva narave v današnjem času, je na tokratnem Vanekovem večeru spregovoril upokojen profesor biologije in magister bioloških znanosti, Matjaž Jež. V severovzhodni Sloveniji je znan kot varuh narave, v obdobju od 1978 do 2012 pa je bil kot naravovarstvenik zaposlen v Mariboru - najprej na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine, po letu 2002 pa na Zavodu RS za varstvo narave, ki ga je vodil med letoma 2002 in 2012. Živi v Mislinji, kjer vodi Društvo narava Pohorja in se posveča ohranjanju narave.

Poklicno se je Jež ukvarjal z raziskovanjem in vrednotenjem narave, predvsem na območju severovzhodne Slovenije – od Pece do Lendavskih goric ter od Goričkega do haloških gričev. S pomočjo sodelavcev se je ves čas trudil ozaveščati tamkajšnje prebivalce o varovanju in ohranitvi naravnih vrednot in jih zakonsko zavarovati kot krajinske in regijske parke, še zlasti Muro in Pohorje.

Sedaj objavlja strokovne in poljudne članke, piše scenarije za naravoslovne filme, fotografira in predava. Na tokratnem predavanju je spregovoril o Spomenici in zgodovini varstva narave v Sloveniji ter mokriščih.

Spomenica, kot prvi poziv k sistemskemu varstvu narave na Slovenskem

Januarja leta 1920 je trinajst uglednih posameznikov in strokovnjakov Odseka za varstvo prirode Muzejskega društva v Ljubljani napisalo Spomenico in pozvalo Pokrajinsko vlado Slovenije, naj začne sistematično varovati naravo v Kraljevini SHS. Letos mineva stoletnica Spomenice, prve pomembne pobude slovenskih znanstvenikov k varovanju narave, ki je takrat pozvala k varstvu naravnih spomenikov ter k zaščiti živalskih in rastlinskih vrst.

Že pred 100 leti so tako vedeli, da je narava v Sloveniji izjemna in da to pomeni veliko odgovornost takratne generacije. Prvi naravovarstveni ukrepi segajo sicer že v leto 1838, takrat je bil namreč izdano priporočilo za zavarovanje blagajevega volčina.

Zahteve takratne Spomenice so bile naslednje: (I) ustanovijo naj se varstveni parki; (II) zavaruje naj se rastlinske in živalske vrste, (III) varuje naj se podzemne jame in njeno živalstvo ter (IV) spodbudi naj se širšo javnost za varstvo narave. V Spomenici je bilo tudi poglavje o financiranju odseka za izvajanje nalog za dosego ciljev oziroma upravljanje. Takat so predlagali nekaj deset rastlinskih in živalskih vrst, da bi se jih zavarovalo, do danes se je seznam zavarovanih vrst napolnil do nekaj tisoč.

Predlagali so ustanovitev naslednjih parkov: Alpski varstveni parki, Sredogorski ali gorski varstveni parki (Pohorski pragozd, Kočevski pragozd, Snežnik) in Barjanski varstveni park. Za varovanje dela Alp je bil kasneje ustanovljen Triglavski narodni park.

Danes je narava Slovenije zavarovana še v treh regijskih, 49 krajinskih parkih, 56 naravnih rezervatih in 1.164 naravnih spomenikih, ki skupaj obsegajo 13 odstotkov slovenskega ozemlja.Na žalost se je tudi seznam zavarovanih vrst od takratnih nekaj deset povečal na tisoče, kar priča, o večji ogroženoti narave v današnjem času.

Tudi v Pomurju je bilo zavarovano območje. Marsikdo, ne ve da je bil park Fazanerija zavarovan leta 1950. V Inventarju najpomembnejše naravne dediščine Slovenije (1976) je bilo sicer navedenih še 14 drugih naravnih spomenikov. Glavna pomanjkljivost varstva narave takrat in pa še danes je nezadostno varovanje življenjskih pogojev zavarovanih vrst.

Mokrišča pomembna za vse

Beseda je tekla tudi o mokriščih Pomurja in Pohorja, med katerimi je pomembno poudariti svet ob Muri in Lovrenška jezera na Pohorju. Mokrišča so zibelka biotske raznovrstnosti, med najpomembnejšimi pa so ravno celinske vode s poplavnimi mokrišči, ki jih je potrebno še kako ohranjati. Veliko moč pri ohranjanju narave pa imajo poleg naravovarstvenikov tudi lokalne skupnosti in ljudje, ki tu živijo. Ogroža pa jo pohlep, kljub temu, da je sama ohranjena narava, za človeštvo vredna veliko več, kot uničena.

Več fotografij v spodnji galeriji ...