Jožek Horvat Muc: Romi pričakujemo od EU in njenih institucij večjo pozornost

Zveza Romov Slovenije že vrsto let organizira osrednjo kulturno prireditev ob prazniku Romov ter v spomin prvemu svetovnemu kongresu Romov, ki je bil v Londonu od 4. aprila do 8. aprila 1971. Prav na tem kongresu so se predstavniki Romov iz štirinajstih držav dogovorili, da bo 8. april praznik Romov.

8. april praznik Romov – mednarodni dan Romov

"Letos, žal zaradi krize, ki jo je povzročil korona virus, osrednje prireditve ne bomo organizirali. Zaradi upoštevanja stroke in ukrepov vlade, predvsem pa zaradi preprečevanja širjenja virusa ter zdravja vseh nas pozivam pripadnike romske skupnosti – Ostanite doma.

Po širitvi Evropske unije leta 2004, romske skupnosti danes predstavljajo eno največjih etničnih manjšin v EU: ta naj bi štela do 15 milijonov prebivalstva. Romske skupnosti v Evropi se še vedno soočajo z diskriminacijo, nestrpnostjo, rasizmom in segregacijo. Širjenje bogastva Evropske unije škodujejo stereotipi in predsodki, tudi v obliki gospodarske, socialne in politične diskriminacije. Nekateri dogodki in aktivnosti nekaterih političnih in državnih veljakov ter institucij namerno s političnimi in medijskimi mehanizmi povzročajo zaskrbljeno povečano stopnjo diskriminacije, rasizma, sovražnega govora ter širjenja nestrpnosti do Romov. V nekaterih primerih se izvajajo oboroženi napadi nad Romi s strani policije in drugih oboroženih skupin. Romska naselja se rušijo in požigajo, Rome se preganja ter se jim kršijo osnovne človekove pravice.

Romi pričakujemo od Evropske unije in njenih institucij večjo pozornost pri odpravljanju kršenja človekovih pravic, diskriminacije, segregacije ter sovražnega govora. Prav tako si želimo večje politične odgovornosti vlad držav članic EU in hkrati uveljavljanje sankcij proti tistim, ki s svojimi dejanji kršijo človekove pravice, diskriminirajo ter segregirajo romsko skupnost in širijo sovražni govor.

Prav tako si Romi želimo večjega sodelovanja z Evropsko Unijo, Svetom Evrope in njenim inštitucijam pri izboljšanju položaja romske skupnosti.

Romi se tudi danes borimo za iste cilje, kot smo se pred več kot 30 leti , to je izboljšanje položaja skupnosti. Romi smo del evropske in slovenske skupnosti, na žalost pa smo še vedno diskriminirana skupnost, ki doživlja sovražni govor, rasizem, segregacijo in različne pritiske. Menimo, da je treba aktivnosti romske skupnosti razvijati tako, da bomo takšne pojave v slovenskem prostoru odpravili, predvsem pa, da bo oblast, pripravljena z nami sodelovati, pomagati, predvsem pa upoštevati naša mnenja in predloge. Za razvoj in izboljšanje položaja romske skupnosti je potrebno razumevanje ter veliko politične volje, predvsem na področjih, s katerimi imamo težave, to pa so bivalne razmere, infrastruktura, izobraževanje in zaposlovanje.

Država Slovenije je v 65. členu Ustave RS zapisala, da položaj in posebne pravice romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, ureja zakon. Leta 2007 je Državni zbor RS sprejel Zakon o romski skupnosti v Sloveniji (uradni list št.:33/07, ZromS- 1). Od leta 1995 Vlada RS pripravlja Programe ukrepov za izboljšanje položaja Romov v Sloveniji.

Dejstvo je, da se v vseh teh programih navaja, da je eno izmed prednostnih področjih programa urejevanje bivalnih razmer romske skupnosti. Temeljni problemi pa so predvsem legalizacija romskih naselij in neurejeno lastništvo parcel znotraj naselij. Od leta 2014 so se zvrstile, tudi zaradi nedostopnosti do pitne vode pripadnikom romske skupnosti, različne tožbe proti Sloveniji na različnih mednarodnih sodiščih. Komisar za človekove pravice pri Svetu Evrope je celo Slovenijo opozoril, da krši človekove pravice Romom glede pitne vode. Prav tako so svoje nezadovoljstvo Sloveniji v zvezi s tem izrekle mnoge mednarodne organizacije in inštitucije.
Kljub prizadevanju Sveta Romske Skupnosti in Zveze Romov Slovenije za reševanje tovrstnih težav se romska skupnost v Sloveniji še vedno sooča z različnimi težavami, od diskriminiranosti do pomanjkanja osnovnih življenjskih potreb kot so pitna voda in elektrika.

Mnogokrat smo izrazili prošnjo za pospešitev sprejemanja ukrepov, ki so v pripravi v okviru pristojnih služb in ministrstev vlade. Sami smo mnenja, da je potrebno za reševanje romske problematike sprejeti sistemske rešitve, ki bi se uresničevale in okrepile med drugim tudi z različnimi programi in razpisi.

Romska problematika se v Sloveniji rešuje zgolj na osnovi programov in razpisov, kar pa ni učinkovito in velikokrat ni uravnavano uresničevanju ciljem. Zato je predlog Sveta romske skupnosti Republike Slovenije ter Zveze Romov Slovenije : „Z sistemskimi rešitvami ter programi za integracijo Romov bi se problematika reševala konstantno in z zagotovljenimi sredstvi“."

Jožek Horvat Muc, predsednik Sveta romske skupnosti Republike Slovenije in Zveze Romov Slovenije