Šolanje na daljavo brez ustrezne pravne podlage, vprašljiv tudi odlok omejevanja gibanja

Ustavno sodišče je odločilo, da so sklepi vlade s katerimi so podaljševali šolanje na daljavo, neveljavni. Vladi je sodišče dalo tri dni časa za ukrepanje, drugače se bodo šole vrnile k pouku po starem, je razbrati s sklepa, ki je bil objavljen v Uradnem listu. Po mnenju ustavnega pravnika Andraža Terška to pomeni, da vsi odloki, ki niso bili pravno podaljšani, ne veljajo, državljani pa bi lahko zahtevali odškodnino.

Vlada ima tri dni časa za ukrepanje

Za sklep o pouku na daljavo ni ustrezne pravne podlage, ker vladna podaljšanja veljavnosti niso bila ustrezno objavljena. Ustavni sodniki so pri tem odločili, da bi se morale te ustanove nemudoma odpreti.

Ustavno sodišče se zaveda, da epidemiološka slika v državi morda še ne dopušča zbiranja ljudi, zato je sprejelo način izvršitve svoje odločitve. Odločilo je, da sklep, ki so ga ustavni sodniki sprejeli, učinkuje šele po treh dneh od današnje objave v Uradnem listu, poroča STA.

Po njihovem mnenju bodo tako imeli pristojni dovolj časa odločati o zaprtju zavodov s področja vzgoje in izobraževanja in odrediti izvajanje šolanja na daljavo in sicer da ponovno pretehtajo strokovno utemljenost ukrepov in ustrezno odredijo vse, kar je potrebno za ponoven način izvajanja vzgoje in izobraževanja v ustreznih institucijah.

Ustavno sodišče dodaja, da bi bili upoštevaje trenutne razmere izpolnjeni pogoji za začasno zadržanje prepovedi izvajanja vzgoje in izobraževanja v šolah in zavodih za otroke s posebnimi potrebami.»Na argument vladne strani, da odprtje šol ne bi pomenilo le prihoda učencev, temveč tudi vseh zaposlenih, ter da bi bilo treba sprostiti javni prevoz in omogočiti odprtje domov za učence in dijaških domov, ustavno sodišče odgovarja, da je število šolajočih se otrok s posebnimi potrebami tako majhno, da prepoved njihovega zbiranja v vzgojno-izobraževalnih zavodih ne more bistveno vplivati na preprečevanje širjenja virusa in obvladovanje epidemije,« navaja STA.

Izvrševanje morebiti protiustavnega predpisa bi nedvomno lahko imelo škodljive posledice za otroke s posebnimi potrebami. Ti glede na njihove posebnosti in primanjkljaje potrebujejo zanje še posebej prilagojeno izvajanje izobraževanja, ki so ga lahko praviloma deležni le v zavodih zato ima zaprtje šol za te otroke še veliko večje posledice kot pri drugih otrocih, so zapisali ustavni sodniki.

"Ustavni sodniki so tudi sklenili, da pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 3. in 5. točke prvega odstavka 1. člena Odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih sprejmejo v obravnavo. Sklep so sprejeli s sedmimi glasovi za in enim proti. Sodnik Klemen Jaklič je napovedal odklonilno ločeno mnenje," še piše STA.

Andraž Teršek odločitev označil za zgodovinsko

Ustavni pravnik Andraž Teršek meni, da vsi odloki, ki niso bili pravno podaljšani ne veljajo, državljani pa bi lahko ob tem zahtevali tudi odškodnino. Teršek primer označuje za enormno šlamastiko, neodgovornost, neznanje, nesposobnost ter manifest "oblastniškega napuha".

"Vlada ima tri dni časa, da postopkovno in vsebinsko zagotovi veljavnost sklepov oziroma da jih pravno pravilno objavi, ali sprejme nove odloke. Ker mora zagotoviti tudi veljavnost vseh odlokov! Če vlada tega ne stori, se bo nadaljevalo stanje, kot da sklepi ne bi bili sprejeti. In nadaljevalo se bo stanje, kot da odlokov, katerih veljavnost se je podaljševala s temi sklepi, ne bi bilo," je pojasnil na Facebooku.

Tudi kazni, izrečene na temelju teh odlokov, od 5. novembra so pravno nične, je prepričan Teršek. "Ustavno sodišče posebej izpostavi, da vlada očitno ni vzela resno navodila ustavnega sodišča, da mora na sedem dni vsebinsko analizirati in oceniti stanje in ukrepe, temu pa dati ustrezno pravno obliko," je še opozoril Teršek. "Držim in dvigam Ustavo v čast ustavnemu sodišču," je dodal.

Pirnat: Odlok, ki omejuje gibanje vsebinsko najbolj vprašljiv

Pravni strokovnjak Rajko Pirnat je za 24 ur spregovoril, da ima lahko enako težavo tudi odlok, ki omejuje gibanje. "Ta odlok ima natančno isti problem. Uveljavljen je bil s sklepi, ki niso bili objavljeni v Uradnem listu. Vsaj jaz jih nisem videl. Veljal je en teden, od takrat naprej pa nobeno podaljšanje ni bilo pravno veljavno."

"Upam, da bodo stvar hitro uredili na način, da bo pregledna in objavljena v Uradnem listu ter bo pravno veljavna, saj se vsi zavedamo, da morajo biti neke omejitve, čeprav je ravno ta odlok, ki prepoveduje gibanje med občinami, vsebinsko najbolj vprašljiv. Kar je glavni problem vlade, je pa odnos do vladavine prava, ki se v tem ravnanju simptomatično kaže," je za 24ur še dodal Pirnat.