Kristjani po vsem svetu praznujejo božič, ki je dela prost dan za vse

Kristjani po vsem svetu so ob polnoči pričakali božič, s katerim obeležujejo rojstvo odrešenika Jezusa. Polnočnic ob udeležbi vernikov letos zaradi ukrepov za zajezitev epidemije covida-19 ni bilo.

Božič pa že lep čas ni več samo verski praznik, praznujemo ga domala vsi, saj nam božični prazniki, ki se združijo z novoletnimi, prinašajo veselje, obilje, predvsem pa povezanost. Letošnji božično-novoletni prazniki pa bodo prav gotovo za večino ljudi zelo drugačni od tistih, ki smo jih navajeni iz preteklih let.

V Katoliški, Protestantski in večinoma v Pravoslavni cerkvi praznujejo božič kot spomin na Jezusovo rojstvo. Sprva so verniki praznovali ob različnih datumih, danes pa je božični dan 25. december, ki velja za družinski praznik. Praznovanje božiča spremljajo in bogatijo številni simboli, povezani z različnimi kulturnimi izrazi. Verniki se ta dan udeležujejo maš in drugih verskih obredov, ki pa bodo letos v znamenju epidemije potekali predvsem preko medijev in drugih platform.

 Foto: Pixabay

Že v predkrščanskem času so med zimsko menjavo sonca okrasili prebivališča in staje z zelenjem kot simbolom, da se z menjavo sonca začne spet zeleniti in obnavljati tudi življenje. Sodobna okrasitev izvira iz časov protestantizma v Nemčiji. Kot božično drevo se pojavljata jelka ali smreka. Ker letos vzdušja, ki smo ga bili navajeni doživljati iz okrašenih mestnih jeder in trgovskih centrov skorajda ni bilo, si je veliko domov praznično okrasitev, vključno z okrašenim božičnim drevesom, omislila že nekoliko prej kot po navadi.

 Foto: Pixabay

Božično drevo kot simbol božiča se postavlja okrog 21. decembra v znak zmage življenja nad smrtjo. Tako božično drevo v svoji simboliki vsebuje zgovorno krščansko sporočilo. V začetku so se pojavila božična drevesca le v cerkvah, bolnišnicah in po bogatejših hišah. Okrašena so bila s koristnimi in uporabnimi okraski, kot so jabolka, orehi in igrače. Šele leta 1880 so postala moderne steklene krogle. Božično drevo naj bi se lesketalo. Medtem ko steklene krogle spominjajo na darila modrih z vzhoda, pa naj bi zvezde iz slame spominjale na zibelko Jezusa in na zvezdo, ki je privedla modre v Betlehemsko stajo. Danes poznamo najrazličnejše okraske, pravzaprav obstaja vsako leto druga modna okrasitev bodisi povezana z barvo ali obliko.

 Foto: Pixabay

Kot večino leta, jih bodo zaznamovali ukrepi, ki sicer izjemoma dovolijo nekoliko druženja, vendar prav zares samo z najbližjimi. Morda pa je prav letošnji božič lahko priložnost za vrnitev k prvotnim namenom in običajem. Praznovanja z najožjo družino, ki prinašajo mir v duši, veselje in hvaležnost, se lahko kažejo tudi v dobri hrani, skromnejšem obdarovanju in predvsem hvaležnosti, da se lahko zberemo in smo tudi konec tega leta v družbi drug drugega. Za vse ostale ljubljene, ki tega božiča in praznikov ne bodo preživeli v naši družbi, pa lahko napišemo voščilnico ali jih pokličemo in jim s tem pokažemo, da mislimo nanje. Spomnimo se tudi vseh, ki so zaradi letošnjega leta v težkem položaju in če le lahko, darujmo tudi kaj v dober namen. In ne pozabimo, božični čas je čas čudežev. Le verjeti moramo vanje.