Lani se je v Slovenijo priselilo skoraj 18.400 več oseb kot odselilo

Lani se je v Slovenijo priselilo 36.110 prebivalcev, iz države pa se jih je odselilo 17.745, kažejo podatki Statističnega urada RS. V primerjavi z letom 2019 je bilo število priselitev višje za 15 odstotkov, število odselitev pa za 17 odstotkov. Selitveni prirast je bil v 2020 najvišji po letu 2008.

V letu 2020 se je v Slovenijo priselilo 11.360 državljanov Slovenije ali trikrat toliko kot v 2019. Veliko povečanje števila priseljenih je predvsem posledica določil Zakona o prijavi prebivališča in s tem prenehanja veljavnosti začasnega prebivališča v tujini.

Glede na to je s 13. avgustom začasni naslov v tujini prenehal veljati po uradni dolžnosti 22.248 posameznikom. Nekaj manj kot 18.500 teh oseb bi bilo po obstoječi statistični metodologiji lani uvrščenih med prebivalce Slovenije in tako tudi med priseljene.

Statistični urad je s pomočjo različnih dodatnih podatkovnih virov med prebivalce Slovenije uvrstil manj kot 7.500 teh oseb, od tega 97 odstotkov državljanov Slovenije in 3 odstotke tujih državljanov. Večina teh prebivalcev se je najverjetneje priselila iz tujine že pred leti ali celo desetletji, a tega iz različnih razlogov niso prijavili na upravni enoti.

Selitveni prirast tujih državljanov je bil že dvaindvajseto leto zapored pozitiven. Lani se jih je v Slovenijo priselilo 12.816 več, kot se jih je iz nje odselilo.

Slovenski državljani so se lani največ priseljevali iz Nemčije in Avstrije (29 oz. 18 odstotkov priseljenih), sledile pa so Italija, Hrvaška in Švica. Odseljevali pa so se največ v Avstrijo (24 odstotkov), Nemčijo (19 odstotkov) ter Hrvaško in Švico.

Največ tujcev se je lani priselilo v našo državo iz Bosne in Hercegovine, in sicer 46 odstotkov. Sledili so Kosovo, Srbija, Severna Makedonija in Hrvaška. Tudi odseljevali so se največ v Bosno in Hercegovino (34 odstotkov), sledile so Srbija, Kosovo in Hrvaška.

Notranjih selitev, torej sprememb naselja bivališča znotraj države, je bilo lani registriranih 140.223, kar je za 42 odstotkov več kot leto prej. Prebivališče je spremenilo 127.052 prebivalcev.

Od prebivalcev, ki so lani prijavili spremembo naselja bivališča, se jih je večina, 85 odstotkov, preselila v drugo občino, 15 odstotkov pa se jih je preselilo v drugo naselje znotraj iste občine. Spremembo prebivališča je prijavilo približno 120.000 državljanov Slovenije in približno 20.000 tujih državljanov. Skoraj polovica notranjih selivcev je bilo starih od 20 do 39 let.

Tujci so bili tudi v letu 2020 bolj mobilna skupina prebivalcev kot državljani Slovenije: od tujcev se je namreč najmanj enkrat selil povprečno vsak deveti, od državljanov Slovenije pa povprečno vsak dvajseti.

Visoko število notranjih selitev je bilo v veliki meri povezano z ukrepi za zajezitev širjenja bolezni covid-19. Precej prebivalcev se je namreč po prepovedih gibanja med občinami marca in oktobra lani odločilo za prijavo spremembe prebivališča. Največkrat so bile to prijave začasnega prebivališča v drugi občini.

Ukrepi so marsikoga spodbudili tudi k prijavi prebivališča na naslovu, kjer dejansko prebiva. Pričakovati je, da si bo vsaj del teh selivcev sčasoma na istem naslovu uredil stalno prebivališče oz. da bo redno podaljševal začasno prebivališče. Zagotovo pa del prijav začasnega prebivališča po umiku omenjenih ukrepov ne odraža več dejanskega stanja: to so najverjetneje prijave na naslovih sekundarnih bivališč in počitniških bivališč oz. vikendov.