https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.pomurec.com/go/203/LOKALNO
https://www.ris-dr.si/go/1011/1886/DRUZINSKI_CENTER_POMURJE

KULTURA

V Murski Soboti spregovorili o 500-letnici nastopa dr. Martina Luthra na državnem zboru v Wormsu

Murska Sobota, 18.10.2021 ob 10:00  

V Evangeličanskem centru v Murski Soboti sta 15. oktobra 2021 Evangeličanska cerkev AV v Republiki Sloveniji in Slovensko protestantsko društvo (SPD) Primož Trubar, Podružnica Murska Sobota pripravili predavanje ob 500-letnici nastopa dr. Martina Luthra na Državnem zboru v mestu Worms v Nemčiji.

Gostili so dr. Vincenca Rajšpa, zgodovinarja in dolgoletnega direktorja Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju, sedaj v pokoju, a je še vedno aktiven na raziskovalnem področju. Na zelo zanimivem predavanju je dr. Rajšp predstavil čas tega pomembnega dogodka, okoliščine in razloge, ki so privedle do državnega zbora v Wormsu leta 1521 in se sklenile z wormškim ediktom. Zbrane sta uvodoma pozdravila škof Evangeličanske cerkve AV v Republiki Sloveniji, mag. Leon Novak ter predsednica murskosoboške podružnice SPD Primož Trubar in direktorica Zavoda Primoža Trubarja, dr. Klaudija Sedar.

Dr. Rajšp je najprej osvetlil čas po udarnem 31. oktobru 1517, ko je dr. Martin Luther v javnost dal svojih 95 tez. Burnejši odzivi na Luthrovo dejanje so namreč nastopili v letu 1520, ko so se pričeli sežigati njegovi t. i. krivoverski spisi in knjige v več krajih v Nemčiji, na kar se je Luther odzval tako, da je v ogenj vrgel bulo z grožnjo izobčenja. Napetost se je zatem le še stopnjevala in dosegla višek z Luthrovim nastopom na državnem zboru v Wormsu 17. in 18. aprila 1521. Tja je bil Luther poklican z namenom, da prekliče 41 od svojih 95 tez in še nekaj drugih spisov. Vendar pa je veliki reformator trdno stal za svojimi tezami in jih ni preklical, kot so se nadejali, in tako je bil cesar Karel V. primoran izreči državno izobčenje. Luther je s tem postal izobčenec, a je svojemu poslanstvu sledil naprej. Po državnem zboru se je umaknil v grad Wartburg h knezu Frideriku Modremu ter se posvetil pisanju in prevajanju, tudi Novi zavezi Svetega pisma, ki je bila izdana leta 1522, celoten prevod Biblije pa je končal leta 1534.

Kot je povedal predavatelj, je wormški edikt sprva izšel kot odlok vladarjeve suverenosti, med sklepe državnega zbora pa je bil uvrščen šele leta 1524 na državnem zboru v Nürnbergu, zatem leta 1526 v Speyerju in prav tam ponovno potrjen leta 1529, proti čemur je takrat protestirala manjšina v državnem zboru in tako se je tudi uveljavila oznaka za novo vero – protestantizem. Za konec je predavatelj predstavil še glavne junake državnega zbora, poleg dr. Martina Luthra in cesarja Karla V, vnuka cesarja Maksimiljana I., še papeževega legata Aleandra Girolama, saškega kneza Friderika Modrega in mainškega volilnega škofa in nadškofa Magdeburga Alberta Brandenburškega. Iz slovenskega prostora pa sta bila na tem državnem zboru navzoča tržaški škof in humanist Peter Bonomo ter Žiga Herberstein kot zastopnik nadvojvode Ferdinanda, kasnejšega kralja in cesarja.

Klaudija Sedar

    Fotogalerija