Socialnega podjetništva ne moreš razumeti z razumom, vzeti ga moraš s srcem

V četrtek je v prostorih Zveze Romov Slovenije v Murski Soboti predsednik Zaresa-nova politika Murska Sobota, Niko Jandl, gostil Tadeja Slapnika, Stevana Stavrevića, Katarino Hölzl, Mitjo Krančana in Uršo Zgojznik, ki so spregovorili o socialnem podjetništvu kot o prispevku k razvoju.

Na okrogli mizi so spregovorili: Tadej Slapnik, poslanec Državnega zbora in predsednik Podravskega pokrajinskega odbora, Stevan Stavrević, predsednik društva za razvoj socialnih programov in socialnega podjetništva ter predstavnik partnerjev Tovarne dela, Katarina Hölzl, članica inicialne skupine za ustanovitev Slovenskega foruma za socialno podjetništvo, Mitja Krančan, Tovarna dela –Tekstil in  Urša Zgojznik iz društva Ekologi brez meja.

Slapnik: zakon o socialnem podjetništvu je v Sloveniji potreben in ima absolutno podporo poslancev

Tadej Slapnik je predstavil zakon o socialnem podjetništvu, ki je bil sprejet marca letos preko usklajevanj poslancev in strokovnjakov, z razliko od drugih, ki jih sprejme vlada. "Ta zakon ima absolutno podporo vseh poslancev in je zakon, ki je v Sloveniji potreben," je še dodal v začetku Slapnik, ki je za primerjavo vzel zahodne države Evrope, ki so socialno podjetniško veliko bolj razvite kot Slovenija. Status socialnega podjetja lahko pridobijo obstoječa društva, zadruge, zavodi ali pa podjetja, ki se registrirajo na novo, le-ta pa delujejo, če pridobijo status družbene koristnosti.

Slapnik je predstavil dva tipa socialnih podjetij, in sicer tip A in tip B, kjer imajo podjetja tipa A natančno opredeljena področja družbene dejavnosti, podjetja tipa B pa opravljajo katero koli dejavnost, vendar zaposlujejo določen delež težje zaposljivih. Razlika med tipoma pa je še v tem, da "mora podjetje tipa A v prvem letu zaposliti najmanj eno osebo, naslednje leto pa dve, medtem ko podjetja tipa B morajo v drugem letu zaposliti tretjino vseh zaposlenih od prej," je pojasnil Slapnik, ki je povedal tudi, da želijo z zakonom omejiti negativne prakse.

Hölzl: socialno podjetništvo ni nadomestilo klasičnemu, ampak je neke vrste alternativa

Katarina Hölzl je v nadalje povedala, da je zdaj čas za socialno podjetništvo, ki ga torej podpira celotno poslanstvo, omenila pa je tudi, da je vprašanje, ali se zakon lahko pri nas uveljavi oziroma obdrži, predstavila pa je tudi razliko med socialnim podjetništvom in klasičnim podjetništvom.

"Socialni podjetniki se fokusirajo predvsem na ljudi, ne pa na denar kot klasični podjetniki, ki jim je cilj le denar in bogastvo. Socialno podjetništvo želi delati dobro za ljudi, naravo in planet ter ljudi, ki so v samem podjetju, središče torej ni denar, ampak človek," je povedala Hölzlova, ki trdi, da socialno podjetništvo ni nadomestilo klasičnega podjetništva, ampak je neke vrste alternativa. "Socialno podjetništvo ne gre razumeti z razumom, ampak ga je potrebno vzeti s srcem," je še povedala in dodala: "Jaz verjamem, da, če se nekdo odloči za socialno podjetništvo, se mora za to odločiti s srcem." Hölzlova pa hkrati tudi upa, da bomo nekoč imeli banko brez obresti, "glede na to, da vse kopiramo, upam, da bomo kopirali tudi to."

Zgojnikova je predstavila projekt Eko koncept

Urša Zgojnik je na okrogli mizi predstavila projekt Eko koncept, s katerim se ukvarja skupaj z ostalimi iz društva Ekologi brez meja. "V našem društvu delamo projekte, ki so v dobro narave, planeta," je povedala Zgojnikova, ki ima skupaj z ostalimi iz društva storitev najema posode za večkratno uporabo, saj želijo zmanjševati odpadke. Društvo se je prvotno osredotočilo na mlade in starejše, ki želijo priti na javne prireditve, kjer želijo vzpostaviti kavcijo. "Pri nakupu pijače, plačaš kavcijo in se zagotoviš, da boš kozarec vrnil. S tem bi bilo po končanih prireditvah, koncertih manj odpadkov," je pojasnila Zgojnikova in povedala, da je prvotni cilj društva ustvariti socialno podjetje in pa čim več delovnih mest.

Projekt Tovarna dela – Vstop v svet dela mladim omogoči zaposlitev in rešitev problema socialne izključenosti

Stevan Stavrević pa je predstavil koncept Tovarna dela – Vstop v svet dela, ki omogoča delo mladim, ki so brez izobrazbe, s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. Stavrević je predstavil tudi cilje Tovarne dela, ki so zmanjšanje diskriminacije ciljne skupine za zaposlovanje in na splošno, mlade usposobiti za poklic, čeprav so brez poklicne šole. V projekt so sicer vključili 20 mladih, od tega pa jih pet poslali v Amsterdam v kuhinjo Jamie Oliverja, jih tam usposobili za gostinsko dejavnost ter z njimi v Ljubljani odprli Gostilno dela ter jim s tem omogočili zaposlitev. "Pri iskanju in odprtju nas je župan zavrnil in  nam ni hotel pomagati, tako da sedaj plačujemo redno tržno najemnino za gostilno," je povedal Stavrević in dodal: "Imamo logotip in blagovno znamko, ki se je že zelo dobro prijela."

Projekt Tovarna dela- Tekstil želi del rabljenega tekstila prodajati v Second hand shopu, del pa uporabiti za izolacijo

Kot zadnji gost okrogle mize, Mitja Krančan, pa je predstavil projekt Tovarne dela – Tekstil, ki je bil sprejet lansko leto. "Težava s tekstilom je velika, tako v Sloveniji kot v Evropi na sploh, saj so tekstilni odpadki odloženi povsod," je povedal Krančan, ki se zavzema za odprtje Second hand shopa, kjer bi prodajali rabljeni tekstil. "V koncept smo želeli vključiti tudi modne oblikovalce, ki bi iz rabljenega tekstila izdelali nove izdelke. Že naslednje leto pa nameravamo zaposliti pet ljudi iz ranljive skupine," je pojasnil Krančan, ki pri pobiranju odpadnega tekstila pričakuje pomoč ljudi iz cele Slovenije.

V Ljubljani se bosta prihodnje leto odprli dve trgovini z rabljenim tekstilom, pozneje pa bodo razširili še na druga mesta v Sloveniji, hkrati pa pozivajo vsakega posameznika, ki želi odpreti trgovino z rabljenim tekstilom, da se med seboj povežejo. "Del zbranega tekstila bomo prodajali v Second hand shopu, ostali del pa bomo razcefrali na manjša vlakna in uporabili za izolacijo," je še povedal Krančan.