Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss o aktualnih temah

V okviru projekta Pomurske novice, ki je sofinanciran s strani Ministrstva za kulturo, smo se pogovarjali z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss.

Eriko Köleš Kiss bralci poznajo predvsem kot zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu. Gre pa tudi za učiteljico, ki je odraščala je na Gornjem Seniku v Porabju, zdaj pa živi v Monoštru. Kot učiteljica je naprej osem let poučevala v notranji Madžarski, saj je njen mož Dombóvára, to je mesto na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Dombóvári Županije Tolna. Tam je poučevala madžarščino, tehniko in ruski jezik. Nato se je vrnila in na Gimnaziji v Monoštru začela poučevati madžarščino in pa slovenski jezik. Pozneje pa je odšla poučevat na srednjo strokovno šolo, ki se zdaj imenuje Tehnična šola v Monoštru. Tam je poučevala slovenščino in madžarščino. Svojo funkcijo, kot zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu pa je nastopila leta 2014, ko je ta funkcija, kot taka začela obstajati.

Z Eriko Köleš Kiss smo se v sklopu intervjuja najprej dotaknili literarnega večera v Slovenskem domu Lipa v Monoštru, Obujamo dediščino: Pravljični večer za odrasle v Porabju. Večer je bil vzporedno tudi uvod slovesnost v počastitev državnega dneva samostojnosti in enotnosti. Pove, da so vsi ti večeri in prireditve zelo lepi. Današnji večer je bil izrazito lep, ker so vsi pripovedovalci pravljic pripovedovali njihove stare pravljice oziroma slovenske pravljice in so govorili v porabskem narečju. Porabske pravljice pa lahko dandanes le redko kje poslušaš. Doda, da so v njeni mladosti med "lüjpanjem koščic" oziroma "lüjpanjem bučnega semena", starejši velikokrat pripovedovali stare pravljice, zgodbe, ki so se resnično zgodile ali pa so bile izmišljene. In to ji je obudilo spomine na stare čase. Dandanes pa ljudje rajši gledajo televizijo, brskajo po internetu in so pravljice le redko navzoče v dolgih zimskih večerih. To je eden od načinov, da se ohranjata slovenski duh in jezik v Porabju.

Odkar je postala Slovenija samostojna, se je marsikaj spremenilo. Vendar, pa ob tem poudari, da so od takrat izgubili eno generacijo, ki jezika ne obvlada v tisti meri, kot se je obvladal nekoč. Upa pa, da jih vse to, kar se trenutno dogaja pri njih, pelje nazaj k porabskemu jeziku. Ti pravljični večeri kažejo na to. Pri "živi" govorici veliko pomaga tudi delovanje Radia Monošter kot tudi obhajanje svetih maš, ki jih vodijo slovenski duhovniki. Na šolah se uči knjižna slovenščina. Je pa bilo šolam povedano, da naj bi se učitelji potrudili in kako besedo izrazili v porabsko slovenskem jeziku. Doda, da je sama uporabljala ta način, ko je učila dijake na srednji šoli. In takrat pred osmimi leti je bilo znanje na minimalni ravni. So pa vseeno prepoznali besede iz knjižne oblike. Pri ohranjanju govorice pa seveda pomagajo kulturni dogodki, pesmi ter ustanavljanje pevskih zborov, ki redno delujejo. Tem pevskim zborom se pridružuje vse več mladih, tako upa, da se bo tudi jezik ohranil.

Zagovornica poudari, da so se predstavniki slovenske manjšine na Madžarskem pred kratkim sestali in oblikovali narodnostno listo. Doda, da je na Madžarskem, priznanih 13 narodnosti. In ko potekajo državne volitve, se volijo tudi poslanci, tistih 13 narodnosti, ki jih Madžarska država prizna. Gre za tiste, ki živijo na Madžarskem več kot 100 let. To je po zakonu tako določeno. Tako poslanca oziroma poslanko, v njihovem primeru zagovornika oziroma zagovornico lahko pošlje na volitve narodnostna organizacija. Listo je sestavila krovna manjšinska organizacija porabskih Slovencev: Državna slovenska samouprava. V bistvu je Občni zbor Državne slovenske samouprave tisti, ki lahko vzpostavi listo. Gre za listo kandidatov s tremi imeni, katere nosilka je Köleš Kissova, ki bi ji tako že en oddan glas prinesel vnovičen mandat. V madžarskem parlamentu imajo manjšine malo drugačne pravice kot tisti, ki so polnovredni poslanci. Ob vsem te pa upa, da bodo imeli veliko tako dobrih let, kot so jih imeli do sedaj. Sicer pa ne ve, kaj se bo zgodilo na volitvah. 

Znana so imena na narodnostni listi

Na narodnostni listi so tako: Gabriella Labricz Bajzek, mlada vzgojiteljica razrednega na osnovni šoli, kjer tudi med drugim poučuje slovenski jezik na Gornjem Seniku. Iluška Bartakovič, upokojena vzgojiteljica iz Monoštra, predsednica Monoštrske slovenske samouprave. V Državni slovenski samoupravi, pa je predsednica odbora za kulturo. László Soós, pa prihaja iz Števanovec in je član Števanovske samouprave in član v Državni slovenski samoupravi. V prvi polovici januarja pa naj bi bil znan datum za volitve. Ta se bo nato razglasil, potem pa potekajo priprave na volitve. Tako omeni, da bo spomladansko zasedanje parlamenta krajše kot po navadi, ker se bodo vsi poslanci tudi pripravljali na volitve. 

Zagovornica pove, da je sedanja vlada zelo naklonjena vsem narodnostnim manjšinam. Kar se odražal predvsem v tem, da so vsem izoblikovanim prošnjam narodnostne manjšine v zadnjih letih tudi prisluhnili. Tudi na področju zakonodaje doda se stvari premikajo v pravo smer, tukaj izpostavi Zakon o pravicah narodnosti. Pri tem pa doda, da ne smemo pozabiti tudi finančnih podpor. Do leta 2014 so imeli več kot desetletje namenjeno enako vsoto za podporo. Od takrat imajo več kot 6x več finančne podpore. Podporo od države dobi tako Državna slovenska samouprava in vse njene institucije. Posebno podporo pa dobivata ob tem tudi dve dvojezični osnovi šoli, ki sta tudi pod vzdrževanju omenjene samouprave. To pomeni, da dobijo posebno kvoto glede števila učencev. In brez te podpore te male šole več ne bi obstajale. 

Krepitve gospodarstva v Porabju 

Pogovor se je nato dotaknil krepitve gospodarstva v Porabju. Poudari, da so dobili za gospodarski razvoj Porabja v ta namen Madžarske podporo v višini 920 milijonov forintov. Ta sredstva tako namenjajo za starejše institucije, ki so potrebne obnove. Letos so odkupili tudi en stari mlin na Gornjem Seniku. Gre za kulturno dediščino slovenskega Porabja, ki jo je treba nujno obnoviti in ohraniti. Ob tem upa, da bodo lahko ob mlinu odkupili še oljarno. Tako bi turistom omogočili, da bi v živo videli, kako se je nekoč mlela ajda in kako so iz ajde porabski Slovenci kuhali različne jedi. Ob enem pa omeni tudi finančno podporo, namenjeno majhnim oziroma srednje velikim podjetjem. Ta podjetja so letos lahko kandidirali za finančno pomoč, za nabavo opreme. Pogoj za pridobitev teh sredstev pa je bil, da morejo svoje delo opravljati v korist porabskih Slovencev. Torej na tem razpisu so lahko kandirali Slovenci, ki imajo kakšno podjetje, delavnico in iz tega njihovega dela vzdržujejo svojo družino in zaposlene. Omeni, tudi razpis, ki v katerem bodo naslednje leto sredstva namenili malim kmetijam, ki si lahko iz tega denarja kupijo opremo. Poudari tudi željo in velik interes, da se obnovijo vsi kulturni domovi po vseh njihovih vaseh, saj je potrebno za kulturne skupine zagotoviti prostor za vaje in za nastope. Razen tega pa se oblikuje slovensko madžarski skupni sklad, od katerega tudi imajo veliko pričakovanj. Doda, pa da bi bilo zelo dobro, če bi se v Porabje preselilo, kakšno podjetje iz Slovenije. Poudari pa, da je njihovo delovanje vseskozi namenjeno tudi v to, da se mladim zagotovijo delovna mesta, tako se ne bodo iz Slovenskega Porabja odselili.

Popis prebivalstva

Popis prebivalstva bo potekal naslednje leto oktobra. Od popisa prebivalstva pa pričakuje, da bodo lahko predstavili točno število prebivalstva. Saj jim zadnje popisovanje ni uspelo prav dobro, in to prav zaradi vprašalnika. Veliko ljudi je, kar "preskočilo" vprašanje, ki se je nanašalo na opredelitve glede narodnosti. Zaradi tega so zahtevali, naj bodo v sklopu samo 1 točke, naštete na enem mestu vse narodnostne manjšine, ki jih je trenutno 13. Tako tisti, ki anketira tudi to točko, ne more kar preskočiti. V samem besedilo bodo tako navedene narodnosti. Tudi leta 2011 so bile vse narodnosti navedene, ampak z vsemi pripadniki katere koli narodnosti. Na prejšnjem popisu prebivalstva je bilo našteto 29 narodnosti. Na Madžarskem pa je priznanih le 13 avtohtonih narodnostnih manjšin. Nato pa še pove svojo osebno izkušnjo glede prejšnjega popisa. K njej je prišla popisovat nekdanja kolegica, ki je takrat na popisu, kljub temu da je vedela, kdo je takrat, saj je bila takrat podpredsednica Državne slovenske samouprave, to točko o narodnosti kar preskočila.  Nato pa jo je vprašala, zakaj ji tega vprašanja ni postavila, dobila pa odgovor "ali je to sploh važno". Tako omeni, da so za območje Porabja celo prosili, da naj bi anketne vprašalnike popisa prebivalstva izvajali pripadniki narodnosti. In ob tem izrecno upa, da se ob popisu vsi vestno priznajo nato za Slovence, ki so Slovenci. 

  Več fotografij v spodnji galeriji...