https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.pomurec.com/go/203/LOKALNO
https://www.ris-dr.si/go/1011/1886/DRUZINSKI_CENTER_POMURJE

KULTURA

FOTO in VIDEO: Pravljični večer za odrasle v Porabju ohranja slovensko kulturno dediščino

10.12.2022 ob 6:00  

Na Generalnem konzulatu Republike Slovenije v Monoštru je v četrtek, 8. decembra 2022, potekal literarni dogodek: Obujamo dediščino: Pravljični večer za odrasle v Porabju.

 

Zbrane je pozdravila generalna konzulka Metka Lajnšček, ki pove, da je izredno vesela, ko vidi, kako številčno so se danes zbrali v tem adventnem času, ko je vse okrog njih čarobno tako kot v pravljicah. Nocoj pa bo nekaj tega pravljičnega vzdušja pričarano tudi tukaj s pripovedovanjem pravljic in poslušanjem harfe. Gre za instrument, ki ima sam po sebi moč osebo popeljati v daljne dežele, pravljice ter v čudežne svetove. Včasih, ko še ni bilo televizije in interneta, so si ljudje, krajšali čas tako, da, so se zbirali pri hišah, bodisi da so "lüpali seme" oziroma kot pravijo v Porabju "česali koščice", ali pa so česali perje, igrali karte, pletli košare in med njimi se je vedno našel kdo, ki je znal zelo doživeto in "živo" pripovedovati pravljice. In prav s pripovedovanjem in poslušanjem pravljic so se pripovedke prinašale iz roda v rod in ostale žive vse do današnjih dni. Ob tem pa poudari, da projekt "Obujamo dediščino: Pravljični večer za odrasle v Porabju," organizira Generalni konzulat Republike Slovenije v Monoštru skupaj Pokrajinsko in študijsko knjižnica Murska Sobota. Z omenjenim projektom želijo ohraniti slovensko kulturno dediščino in materni jezik. In prav preko pravljic lahko le-to prenašajo na mlajše generacije, kajti pravljični jezik je čaroben, poseben in pritegne in potegne v svet domišljije in pravljičnih čudežnih bitij.

Direktorica Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota mag. Klaudija Šek Škafar pa pove, da je lepo dolge zimske večere preživeti ob knjigi v objemu besed in velikih zgodb. Še lepše pa je, ko dušo in srce pobožajo pravljice, ki nam jih nekdo pripoveduje. Tako bodo lahko vsi prisotni današnji večer preživeli v družbi prekmurskih pravljičarjev, ki jih bodo popeljali v svet neznanih krajev, kjer dobro premaga zlo, predmeti oživijo, živali govorijo, konec pa je skoraj vedno srečen. 

Pravljični večer za odrasle so tokrat s pripovedovanjem obogatili: Metka Celec, Jožef Branko Pintarič in Lea Lehner.

Metka Celec je povedala pravljico "O dvej kozaj," avtorja Toma Barbera. Gre za zgodbo o prijateljstvu, ki ne pozna ovir in te nauči, da je stvari lepo deliti, in o prijateljstvu, ki premaga nevoščljivost. Zgodba pa gre takole: Drug ob drugem živita dva kmeta, ki imata vsak svojo kozo. Eden belo, drugi rjavo. En kmet goji zelje, drugi pa goji repo. Kozi pa sta veliki  prijateljici in si vsak dan pod ograjo izmenjujeta zelenjavo. Kmeta pa se med seboj ne trpita. Ko to kmeta ugotovita, da sta kozi prijateljici, sta hudo jezna in naredita vse, da bi ju ustavila. Tako dasta zazidati na koncu največji plot med njima, da bi ju ločila. Takrat pa kozi obolita in tako sta pavra morala koze nesti koršmite, kateri jima je povedo sledeče: „Zrüjšita čim prlej tej svoj plout, pa ta kozi pa zdravivi.“ In tako sta plot podrla in vsi so bili skupaj spet srečni. 

Jožef Branko Pintarič, pa je povedal naslednjo zgodbo: "Dva kovača podkovača Lisica pa medena pogača." Gre za zgodbo, ki jo napisal pripovedovalec sam na podlagi ljudske pripovedi. "V Roglatoj vesi sta živela dva človeka, šteriva, so po kuči Kovačovi zvoli zatau kovača sta bila. Starejši moški biu je Gusln, mljaši šteri je biu malo tak bole veseli je biu Pišta. Saki je svoje mihej meu." Nista imela nič bogastva, razen dveh črrnih konj. In ko sta bila majhna sta dobila v dar Celecove medenjake na debelo z medom namazane, take, da so se cedile sline kak povodenj, kak Ledava, da je breg na pol vzrezala. Na te medenjake pa nikoli več nista mogla pozabite. Nekoč pa je mimo njiju prišla lisica. Ta se čez čas odpravi na sejem, kjer imajo polno kokoši in jo zagrabi lakota. In tam jo kupinar Števi začne posmehovati. Nato pa se mu lisica zlaže, da ima ona kar dva črna konja in si lahko privošči kokoši. Medtem mu ukrade denarnico in odide naprej po sejmu. Tam sreča Celecovo gospo s stojnico polno medenjakov in jih nabavi z ukradenim denarjem. Nato pa se lisica odpravi h Guslnu in Pišteku in jima ponudi te slastne Celecove medenjake, za katere jima pove, da jih je, kar sama spekla. Lisica jima nato obljubi, da bi jih jutri lahko seveda spekla še več ali peč se ji je pokvarila in bi potrebovala njuno peč. Medtem, pa ko se bodo pekli medenjaki, pa bi želela jezditi dva, črniva konja. "Malo enga molo ovoga ka se en preveč ne zmantra," saj je ona magistra znanosti v jahanju črnih konjev. Naslednji dan je prišla lisica z dvema velikima loncema, v katerih naj bi se gibali medenjaki, zajahala konja in odjezdila neznano kam. Nauk te zgodbe pa je ta, da: "človek najbolj gor plača zavolo tistoga kama rad pa v köj vörge."

Po čistem naključju pa je te slastne Celecove medenjake, na koncu pravljičnega večera pripovedovalec Jožef Branko Pintarič dobil tudi v dar od obiskovalke večera Brigite Bavčar. 

Lea Lehner pa je občinstvu povedala pripovedno izročilo Slovencev v Porabju: „Od šteroga mau majo mravle krive tace?“ Zgodba ponese občinstvo v hudo zimo, kjer iščejo nov domek pri mravljah, seveda brez velikih stroškov bivanja različne živali. Najprej išče nov dom pri mravljah jež. Nato pa še lisica in škürec. Na koncu so mravlje vsem trem odprle vrata in jih spustile v njihov topli dom. Škürec jim je v zahvalo igral z goslinom, mravlje in lisica pa so začele plesati. Ob tem, pa si je na ježu lisica ves lep košati rep oskubla in postala jezna ter zahtevala, da se ježa odstrani. Ježa so nato mravlje izgnale ven. Mravlje so nato želele še iz doma izgnati lisico, saj je hrane že primanjkovalo. Lisica je nato poskrbela, da ne bo velik strošek in šla pókradnot nekaj v ta namen. Tako so imeli vsi hrane na pretek. Nato pa je škürec omenil, da samo jejo, pa plešejo, za piti pa nimajo nič. Lisica je na podlagi tega nato poskrbela še za vino. Seveda so se vsi skup napili in plesali, pri tem pa je bila lisica tako velika v primerjavi z mravljami, da jim je vse noge skupaj poteptala in od takrat imajo vse mravlje krive noge.

Metka Celec je nato obogatila pravljičen večer še z dvema kratkima zgobicama. Najprej je povedala zgodbo o siromaku, ki je imel miši in podgane. Zato je iskal rešitev. Nekje je slišal, da naj bi mu pri tem problemu pomagal maček. In ga je šel tudi nabavit. Vendar je pozabil vprašati kaj ta maček jé? Zato je prodajalcu na daleč zakričal vprašanje, ta pa mu je na daleč odgovoril podgane pa miši. Siromak pa je slišal konje pa ljudi. Z ženo sta nato domov prinesla tega mačka. Pred hišo sta imela en velik hrast in sta splezala nanj, ker sta se bala tega mačka. Maček pa je ostal v hiši. Siromak je nato zažgal hišo. Maček je seveda skočil iz goreče hiše ven skozi okno in nato na hrast. Siromak pa žena pa sta od strahu skočila iz hrasta in sta pri tem umrla. Maček pa je živel veselo dalje. 

Nato pa je povedala še zadnjo pripoved tega večera od zbirke humoresk Butalci, pisatelja Frana Milčinskega, „Kako so si butalci omislili pamet.“ Butale so bile že skoraj popolne, razen pameti niso imeli. Zato so sklenili, da bodo kupili pamet. Po pamet so poslali nekaj mož. Prodajalec je bil prijazen in jim pamet prodal za polovično ceno. Kupili so jo v sodu. Vrnili so se v Butale in zbrala se je vsa vas. Župan je dal znak in prerezali so vrv. Iz soda je skočila miš in jo ocvrla v županovo hišo. Butalci so mislili, da je pamet tako pametna, da gre kamor je treba. Tako so v Butalah dobili pamet.

Za glasbene utrineke na pravljičnem večeru pa je poskrbela harfistka Petra Gumilar Černela. Gre za instrument bogov in angelov. Na tokratnem večeru pa je zvok harfe bil slišan ob ljudskih pravljicah, kar je izredna redkost.

Več fotografij v spodnji galeriji … 

    Fotogalerija

    Komentarji

    !Za komentiranje se morate prijaviti

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.