Bo letos bel božič? Takšna je napoved

Statistika potrjuje, da je pri nas snega v nižinah vedno manj. Belega božiča tako po podatkih Agencije RS za okolje nismo imeli že petnajst let.

Konec prejšnjega tedna se je sneg prvič to zimo spustil do nižin. V nedeljo je največ snega zapadlo v južni polovici Slovenije, ponekod tudi dobrih dvajset centimetrov. 

Snega je v zadnjih letih manj kot nekoč, to potrjuje tudi statistika. A za gorski svet ta opažanja za zdaj ne veljajo, saj tam pozimi večina padavin še vedno pade v obliki snega. Sezone se med seboj razlikujejo, a za visokogorje splošnega trenda upada višine snežne odeje še ne bi mogli potrditi. Prav gotovo pa to velja za nižine.

Zares bel božič smo imeli nazadnje pred 15 leti

V prejšnjem stoletju je bilo belih božičev precej več. Nazadnje smo imeli bel božič v večjem delu Slovenije leta 2001, marsikje je bil bel tudi leta 2003, nato leta 2007. Kasneje vsaj po nižinah osrednje Slovenije tako rekoč ni bilo več belega božiča. Nazadnje je bila tako snežna odeja v večjem delu Slovenije prisotna pred petnajstimi leti.

Ali bomo imeli bel božiču morda letos?

"Verjetnost za bel božič je tudi letos zelo majhna, kajti v prihodnjem tednu novega sneženja vsaj za zdaj na naših prognostičnih kartah ni zaznati. Če bi moral trenutno staviti na to, kakšen odstotek možnosti je, da bi bil letos božič bel, bi rekel, da zelo nizek," pojasnjuje Brane Gregorčič z Agencije RS za okolje.

"Spomladanski sneg je bajtarjev gnoj"

Sneg deluje tudi kot izolator in ščiti rastline pred hudo zmrzaljo. "Rastline pod snežno odejo krasno počivajo, ne zmrzujejo in ne propadejo," pojasni Damjana Iljaš s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ljubljana. V poljedelstvu je sneg pomemben predvsem za ozimna žita, kot so pšenica, ječmen, rž, oves, pira, tritikala … 

"Za ozimna žita je gotovo bolje, da so prekrita s snežno odejo, ki jih zavaruje pred zmrzaljo. Pod snežno odejo je temperatura le nekaj stopinj pod ničlo. Medtem ko je lahko tik nad golo zemeljsko površino ali nad snežno odejo tudi do deset stopinj hladneje," doda Gregorčič. Sneg zgodnje pomladi se počasi tali in tako počasi pronica v zemljo ter enakomerneje namoči vse sloje zemlje in lepo seže tudi v globino. "Včasih so rekli, da je spomladanski sneg bajtarjev gnoj," spomni Gregorčič.

Ilijaš poudari, da se manjše količine snega v zadnjih letih v kmetijstvu močno poznajo. "Že nekaj let imamo zimske suše, spomladi pa imamo zelo slab "start" rastlin. Ozimne rastline, ki bi morale konec februarja začeti rasti, se komaj pobirajo zaradi uničenih korenin in so pozeble. Pod snežno odejo teh težav ni. "Prihajajo drugi časi, treba bo začeti delati že v marcu, medtem ko se bo novembra še lahko sejalo. Ukrepi kmetijske politike se temu še niso prilagodili."

Po nižinah v prihodnje vedno manj snega

Kot pojasnjuje Gregorčič, napovedi sicer kažejo, da bo pri nas pozimi padavin več poleti pa manj. "Poleti bo še več vročinskih valov, suše bodo še bolj pereče. Medtem kaže, da bodo v zimski polovici leta količine padavin večje, a hkrati bo zaradi naraščajočih temperatur meja sneženja na višji nadmorski višini, piše RTV. 

Foto: arhiv Pomurec