FOTO: Vse o kometu, ki je te dni že lepo viden na nebu

V petek, 27. januarja 2023 je Astronomsko društvo Kmica na Gimnaziji Murska Sobota izvedlo predavanje o kometih. Predavanje je vodil astronom Darko Kolar.

Astronom Darko Kolar je v uvodu predstavil fizične lastnosti kometov. Tako je prva njihova lastnost jedro. Jedro kometa sestavljeno iz kamna, prah, ledu, suhega ledu, metana, amonijaka. Zraven teh predstavljenih spojin v kometu obstajajo lahko organske spojine (enostavni alkoholi, aminokisline). Običajne velikosti kometov pa se gibljejo od 0,1 do 20 km. Zakaj lahko vidimo komete, pa je zato, ker prašni delci odbijajo sončevo svetlobo.

Nato je predstavil usodo kometov. Tako imajo v bistvu kometi tri vrste usod ali so izvrženi iz osončja, ali izgubijo vse hlapljive snovi lahko pa razpadejo in trčijo, kot se je to zgodilo kometu Shoemaker-Levy 9, ko je prišlo do trka 9. julija 1994. 

Poslušalci so lahko spoznali tudi vpliv kometov na zemljo ter kako so jih nekoč dojemali. Tako so jih ljudje imeli za božjo kazen v letih 1200-1650 in da so mislili, da povzročajo potrese, poplave, točo, epidemije, vojne, do tega, da so ljudje do te mere postali razumni, da do teh stvari pride s kometom ali brez njega.

Kot zanimivost pa je predavatelj predstavil, da so izdelali leta 1900 tablete proti kometu in začeli proizvodnjo plinskih mask, saj naj bi zaznali v Halleyjevem kometu cianogen.

Sledila je predstavitev zgodovine opazovanj, ko je že Aristotel, verjel da je komet atmosferski pojav, saj se pojavlja izven ekliptike. 

Ter začetek znanstvenih pristopov k proučevanju kometov. Tukaj je izpostavil, da sta v 16. stoletju Tycho Brahe in Michael Maestlin z merjenjem paralaks za velik komet iz leta 1577 dokazala, da kometi obstajajo zunaj Zemeljske atmosfere. Nadalje je leta 1687 Isaac Newton z gravitacijskim zakonom razložil njihove orbite, prav tako pa pravilno sklepal, zakaj imajo rep. Edmond Halley pa je leta 1705 na podlagi zgodovinskih opazovanj opazil periodičnost enega izmed kometov in pravilno napovedal, kdaj bo viden naslednjič.

Predavatelj je nato predstavil vesoljske misije. Vse od kar se je leta 1986 majhno vesoljsko plovilo Giotto približalo kometu Halley na le vsega 600 kilometrov. Leta 2001 pa je bila izvedena vesoljska misija Deep Impact, s katero so želeli pridobiti visoko resolucijske slike površja. Do leta leta 2014, ko je robotski laboratorij Philae, ki so ga v vesolje poslali s pomočjo vesoljske sonde Rosetta v okviru istoimenske misije, uspešno pristal na kometu 67P/Churyumov-Gerasimenko. Pri tej misiji gre za prvi pristanek na kometu v zgodovini človeštva. Nato so bili predstavljeni še zanimivi kometi, ki se delijo v tri skupine v: velike komete, "Sungrazers" ter medzvezdne komete ter način poimenovanja kometov. 

Kmalu pa se nam obeta spektakel na nebu, ko se bo na novo odkriti komet z imenom C/2022 E3 (ZTF) najbolj približal našemu planetu. Gre za komet, ki so ga odkrili 2. marca 2022 v okviru programa Zwicky Transient Facility, zato ima namesto priimka v poimenovanju kratice programa. Ta komet spada med dologoperiodične komete, kjer se smatra perioda na 50.000 let. Izvira iz Oortovega oblaka. Možno pa je, da ga bo izvrglo ali pa bo se vrnil po milijonih let, pove Kolar.

Kot smo že poročali bomo lahko novo odkriti komet lahko videli s prostim očesom, ko se bo najbolj približal našemu planetu 1. februarja. Komet se bo med 30. in 31. januarjem 2023 gibal okoli deset stopinj vstran od Severnice. Za zdaj je še predaleč, da bi ga lahko opazovali s prostim očesom, opazujemo ga lahko le z daljnogledom, a februarja pa naj bi bil komet z imenom C/2022 E3 (ZTF) lahko viden tudi s prostim očesom, le nebo mora biti jasno. 

Več fotografij v spodnji galeriji ...