FOTO in VIDEO: V murskosoboški knjižnici obeležili srebrni jubilej knjižne zbirke Med Rabo in Muro

V ponedeljek, 13. februarja, je v avli Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota potekala prireditev »Srebrni jubilej knjižne zbirke Med Rabo in Muro.« Dogodek je pripravilo Društvo za humanistična vprašanja Argo s sodelovanjem s Slavističnim društvom Prekmurja, Prlekije in Porabja ter Pokrajinsko in študijsko knjižnico Murska Sobota.

Knjižno zbirko Med Rabo in Muro je leta 1998 v svoj založniški program vpeljala založba FRANC-FRANC in jo v sodelovanju z Zvezo Slovencev na Madžarskem izdajala do leta 2016, ko je skrb za njeno kontinuiteto prevzelo Društvo za humanistična vprašanja Argo. Zbirka je v prvi vrsti namenjena pripadnikom slovenske narodne skupnosti na Madžarskem, del naklade pa je distribuiran tudi v Republiki Sloveniji. V zbirki vsako leto izide ena leposlovna knjiga, ki jo za božično-novoletne praznike kot knjižni dar prejmejo bralci časopisa Porabje in Porabskega koledarja ter porabske vzgojno-izobraževalne in kulturne ustanove. S ponudbo kakovostnega leposlovja zbirka prispeva k širjenju bralne kulture med pripadniki slovenske narodne skupnosti na Madžarskem, k utrjevanju njihove narodne, jezikovne in kulturne identitete ter k njihovemu povezovanju z matičnim narodom. 

Prireditev je bila tokrat namenjena predstavitvi vsebine in narodnostno-kulturnemu pomenu zbirke Med Rabo in Muro. Osrednja vloga prireditve pa je pripadla predstavitvi najnovejše 25. knjige v njej – avtobiografske pripovedi porabskega pisatelja, publicista in prevajalca Dušana Mukiča »Ljubljana skoz’ moja očala = Ljubljana skaus aukole moje.«

Zbrane je v uvodu nagovorila direktorica Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota mag. Klaudija Šek Škafar, z besedami, da jim je v veliko čast, da bodo na današnji večer v prostorih tukajšnje knjižnice obeležili srebrni jubilej knjižne zbirke Med Rabo in Muro. Gre za posebno knjižno zbirko, namenjeno predvsem porabskim Slovencem. Zbirka je zasnovana kot duhovni in jezikovni most med zamejskimi Slovenci na Madžarskem in matično domovino. Prav zaradi jezikovne oddaljenosti med knjižno in porabsko slovenščino so literarna dela v omenjeni knjižni zbirki praviloma natisnjena v obeh oblikah slovenščine, knjižni in narečni porabski. Na ta način so dostopna vsem generacijam bralcev in bralk, tudi starejšim, ki jim je porabska narečna govorica precej bližja kot knjižna slovenščina.

Simona Cizar, predsednica društva Argo pa pove, da jo veseli, ko vidi, da se je na današnjem večeru zbralo toliko avtorjev in avtoric, ki so si vzeli čas in se prišli poklonit 25. knjigi, izdani v zbirki Med Rabo in Muro. Obenem pa se je ob tem zahvalila vsem, ki so prispevali svoja umetniška dela v to zbirko.

Literarno druženje s pisateljem in avtorjem knjige »Ljubljana skoz’ moja očala = Ljubljana skaus aukole moje,« je vodil urednik zbirke ter publicist in literarni zgodovinar Franci Just, ki je povedal anekdoto, kako je v bistvu prišlo do izdaje omenjene zbirke. Pisalo se je leto 1997, ko se je v založbi FRANC-FRANC oglasil novinar ter pisatelj in pesnik Ernest Ružič, ki je poznal dobro takratni položaj v Porabju ter bralne potrebe porabskih bralcev. Povedal je, da se kulturni položaj v Porabju izboljšuje, vendar še dolgo ne bodo imeli založbe, ki bi lahko ciljno za njihove bralce izdajala leposlovne knjige. In tudi v Sloveniji ni izdajatelja, ki bi del njihovega programa namenil ciljno za njihove bralce. In tako je beseda dala besedo, Zvezo Slovencev na Madžarskem, kot krovna civilna organizacija pa je bila pripravljena sodelovati. In tako je bila decembra 1998 izdana prva knjiga v tej knjižni zbirki. Gre za roman Ernesta Ružiča, Erd. Pri tem pa urednik poudari, da literarna dela porabskih pisateljev, ki so objavljena v knjižni zbirki Med Rabo in Muro, tako tvorijo polovico v knjižni obliki natisnjene leposlovne produkcije Slovencev na Madžarskem in bogatijo sodobno slovensko nacionalno literarno pokrajino s porabskimi barvami in toni ter bralcem v matični domovini omogočajo literarno doživetje najmanj poznane slovenske zamejske pokrajine.

Dušan Mukič je pisatelj, novinar, prevajalec in glasbenik. Diplomiral je na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz slovenistike in zgodovine, poleg zaključenega študija računalništva. Aprila 2019 pa je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, celotni družini Mukič, podelil visoko državno odlikovanje, medalje za zasluge pri ustvarjanju, raziskovanju in ohranjanju slovenske kulture in kulturne dediščine v Porabju. Tokrat je omenjen avtor predstavil svoj avtobiografski roman »Ljubljana skoz’ moja očala = Ljubljana skaus aukole moje,« ki opisuje pisateljevo pot, kako je iz meglene podobe Slovenca na Madžarskem končno prišel do identitete Porabskega Slovenca. Avtor na začetku poudari, da je njegova materinščina slovenski knjižni jezik. Rojen je bil v Sombotelu, ki je 60 kilometrov oddaljen od Porabja. Tam je odraščal v slovenskem knjižnem jeziku in prekmursko oziroma porabsko se je začel komaj učiti v Ljubljani, pri svojih 18 letih, ko je v času svojega študija dobil sostanovalca z Goričkega. Tega sostanovalca je nato prosil naj mu govori samo po "svoje". Na ta način se je od njega začel laično učiti narečja. Obiskovalci prireditve so nato lahko spoznali avtorjeve začetke pri pisanju, od pisanja haikujev, do pisanja pesmi v porabskem narečju, pisanja prvega soneta, preusmeritve v prevajanje ter kako je prišel do ideje za omenjen roman, ki se navezuje na njegova študentska leta.

»Po težkih obdobjih negotovosti in dvomov sem končno našel svoje mesto pod soncem. Vedel sem, kam in komu pripadam. Prepoznal sem, da lahko v meni istočasno in enakovredno bivata dve kulturi. Sedem let se mi je od-stirala Ljubljana »skoz’ moja očala« in me končno pri- vedla do spoznanja, da sem porabski Slovenec. Da sem Slovenec. Na Madžarskem.«  

Avtor doda, da je omenjen roman najprej napisal v slovenskem knjižnem jeziku, nato pa ga je moral prevesti v porabsko slovensko narečje, ki pa je zelo skopo. V knjigi gre za urbano pripoved in izraze, ki jih porabski Slovenci morda niso niti poznali. Pri tem pisatelj poudari, da to knjigo posveča mladim porabskim Slovencem. Ob tem, pa si želi, da bi knjigo mladi prebrali in bi jih prepričala, da naj bi se tudi sami odpravili študirat v matično domovino.

Odlomke iz knjige sta na omenjenem dogodku interpretirala Simona Cizar, predsednica društva Argo in Dušan Mukič, pisatelj, novinar, prevajalec in glasbenik. Interpretacijo odlomka iz knjige si lahko ogledate tudi v spodnjem videoposnetku.

Na prireditvi so odprli tudi razstavo o zbirki, ki sta jo pripravila višja knjižničarka Metka Celec in Matej Končan. Metka Celec je o omenjeni razstavi povedala, da je zasnovana kronološko. Plakate je oblikovno uredil Matej Končan, z besedilom, pa jih je opremil Franci Just, ki je prispeval tudi fotografije, ki so na plakatih. Razstava bo na ogled vse do 7. marca 2023, v avli Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota.

Več fotografij v spodnji galeriji ...