FOTO: V Murski Soboti predstavili zbornik »Novi pogledi na Adama Bohoriča«

V sredo, 15. februarja 2023, je v Evangeličanskem centru Murska Sobota potekal Vanekov večer. Tokratni večer je bil namenjen predstavitvi zbornika »Novi pogledi na Adama Bohoriča.«

Predstavitev zbornika je organizirala Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija v sodelovanju z Evangeličansko cerkvijo AV v Sloveniji in Slovenskim protestantskim društvom Primož Trubar, Podružnico Murska Sobota. V zborniku »Novi pogledi na Adama Bohoriča,«  gre za skupni prispevek k pomembnemu samozavedanju o vlogi in pomenu jezika in kulture v naši zgodovini.

Večer se je začel z ogledom začetka izobraževalno dokumentarnega filma, ki je bil posnet ob obeležitvi 500- letnice rojstva Adama Bohoriča in si ga lahko ogledate na posnetkih RTV Slovenija.

Škof Evangeličanske cerkve AV v RS mag. Leon Novak pove, da je bil Adam Bohorič pomemben mož za Evangeličansko cerkev in tudi za slovenski narod. Oblikovala ga je ljubezen do Boga in do svojega naroda, jezika in kulture. To pa je bilo pomembno ne samo za evangeličane, ampak za vse Slovence. To nas tudi združuje, saj imamo vsi neko temeljno izhodišče. To je ljubezen do Boga, ljubezen do svojega naroda, jezika, kulture in okolja, v katerem živimo in delujemo.

Adam Bohorič je pogosto bil spregledan ter v senci svojih sotovarišev, kateri so soustvarjali temelje slovenskega naroda, identiteto, jezik in kulturo slovenskega naroda. Danes pa bo poudarek na kulturi in na Adamu Bohoriču, na njegovem življenju in delu. V zborniku je predstavljenih 23 izvirnih razprav o življenju in delu prvega slovenskega protestantskega šolnika in slovničarja Adama Bohoriča, ki so jih napisali jezikoslovci, literarni zgodovinarji, teologi in zgodovinarji. Objavljeni prispevki pomembno dopolnjujejo dosedanje vedenje z novimi pogledi na Adama Bohoriča in (slovensko) reformacijo. Zbornik je leta 2022 izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filološke in literarne vede skupaj z Ustanovo dr. Šiftarjevo fundacijo, pove Marjan Šiftar, predsednik uprave omenjene ustanove.

Direktorica Zavoda za projektno raziskovalne in kulturno-razvedrilne dejavnosti Primož Trubar pom. akad. dr. Klaudija Sedar pove, da je raziskovalno delo prineslo nove podatke o Adamu Bohoriču, tako je še vedno aktualno Bohoričevo leto, leto, ko naj bi se pred 500 leti rodil slovenski protestant, slovničar in šolnik, kajti rodil naj bi se po novih podatkih okrog leta 1523 v deželi Štajerski okrog Brestanice. V 20. letih 16. stoletja so v slovenske dežele začeli prihajati tudi prvi vplivi reformacije. In te nove ideje in nova zamisel je na slovenskem ozemlju dobila na veliki podpori, kajti v tistem času so se prebivalci na današnjem slovenskem ozemlju soočali s številnimi težavami od turških vpadov, revščine, slabi gospodarski pogoji, nalezljivimi boleznimi ter kmečki upori. In takrat je živel tudi pomemben mož slovenskega protestantizma in avtor prve slovenske slovnice Adam Bohorič, katerega življenje je nato z bistvenimi dejstvi nato predstavila. Pri tem pa je poudarila njegovo najpomembnejše delo, ki je nastalo leta 1584, ko je napisal v latinščini prvo slovnico slovenskega jezika in jo naslovil Zimske urice.

Urednik redni prof. dr. Marko Jesenšek v svojem govoru poudari, da je Adam Bohorič človek, ki je pomembno dolgoročno zaznamoval slovenstvo. V zborniku so predstavljeni novi podatki in drugačni pogled na Bohoriča. Bohorič tukaj ni predstavljen samo kot en od štirih znanih predstavnikov protestantizma. Bohoriča so tukaj predstavili tudi kot enega izmed humanistov na Slovenskem v 16. stoletju. Ob tem pa Jesenšek doda, da je mogoče v zborniku odkriti mnogo novega o življenju in delu Adama Bohoriča.

Kot je že bilo povedano, so z zgodovinskimi dokazi podkrepili, da naj bi se Bohorič rodil leta 1523. Priimek Bohorič ni nastal iz zemljepisnega imena, temveč iz osebnega lastnega imena. Tako naj bi gora Boh dobila ime po osebnem imenu in ne v obratnem procesu, kot je bilo do zdaj smatrano. Ob tem so dognali, da nikoli ni bil lastnik šole, v kateri naj bi poučeval nadarjene dečke in jih pripravljal na nadaljnje šolanje. Je bil samo šolnik, vendar je bil edini med protestanti, ki ni bil šolan v teološkem smislu. Zgodovinarji so zdaj dokazali, da nikoli ni imel svoje lastne protestantske šole v Krškem, saj je leta 1563 prišlo do spora in je moral iz šole oditi. Če bi bila njegova šola do odhoda, ne bi prišlo. Leta 1565 je na povabilo Primoža Trubarja in Sebastijana Krelja postal ravnatelj stanovske šole v Ljubljani. To povabilo je bilo napisano v latinskem jeziku, kar kaže na to, kako visoko sta Bohoriča oba cenila in spoštovala. Saj čeprav ni imel enake formalne izobrazbe, kot ona dva sta ga nagovorila v takrat globalnem jeziku, ki je bil takrat jezik zgolj le izobražencev. In mu pokazala s tem, da je po znanju popolnoma enakovreden njima, ki imata formalno izobrazbo. Medtem ko so vsa ostala pisma med njimi v kranjščini. Šolo v Ljubljani je vodil do upokojitve leta 1582 in takrat se je moral iz službenega stanovanja odseliti. Odselil, pa se je samo preko ceste šole v Filipov dvorec. In tam je potem z družino živel. In tudi ni umrl v tujini, umrl je v Ljubljani. Za kar so našli v arhivih neizpodbitne dokaze. Marca 1601 leta so našli podatek o plačilu davka, da je bil Bohorič plačnik omenjenega davka. V letu 1602 pa je kot plačnik davka v Ljubljani, naveden njegov potomec in tukaj je naveden mož od hčerke, njegov zet kot plačnik.

Več fotografij v spodnji galeriji ...