FOTO in VIDEO: Pogovor z Georgom Juncajem: »Moje sanje so, da bomo lahko igrali Ligo prvakov«

Pristašem Mure se je na novinarski konferenci predstavil George Juncaj. Strateškega partnerja kluba pa smo že pred tem povabili v našo družbo in z njim opravili daljši pogovor. Kaj vse nam je zaupal?

George Juncaj, novi strateški partner soboškega prvoligaša, se bo na današnji novinarski konferenci predstavil medijem in tudi navijačem črno-belih.

V Črni Gori rojenega poslovneža iz Združenih držav Amerike smo že pred včerajšnjim gostovanjem Mure v ljubljanskih Stožicah povabili v studio osrednje pomurske televizije IDEA in Sobotainfo. Partner črno-belih je spregovoril o ciljih in viziji, željah za prihodnost Mure, svojih nogometnih začetkih in vstopu v Michigan Stars, ob koncu pogovora pa je nekaj besed namenil tudi pristašem soboškega kluba.

Želi si potrpežljivosti

Gospod Juncaj, kako je prišlo do prvih stikov z vodstvom Mure?

»Mislim, da se je vse skupaj začelo pred osmimi meseci. Želel sem nekaj storiti v nogometu, še posebej v tej regiji. Poznal sem Agrona Šaljo, pred tem sva se srečala dvakrat. Pogovarjala sva se in dejal sem, da bi me zelo zanimalo. Posebnost Mure je, da ima kot klub enega največjih potencialov, da doseže evropsko raven. Mura ima zveste navijače, ki podpirajo klub ne glede na to, če ekipa zmaga, remizira ali izgubi. To dokazuje tudi podatek o številu gledalcev več let nazaj. To je bil eden od razlogov, da menim, da je Mura pravi klub za moj prihod.«

Je bil prav ta potencial osrednja motivacija, ki vas je prepričala, da ste se odločili postati strateški partner kluba?

»To je bil prvi razlog, da. V okolju, v katerem delujem v ZDA, se oziroma predvsem na navijače. Imeti moramo navijače, ki verjamejo vate in ponudijo priložnost, temu lahko rečemo tudi potrpežljivost. To je bil zame glavni razlog. Na Balkanu veliko klubov išče partnerje, investitorje ali pa so naprodaj. Iskreno, pa so me prepričali predvsem odgovori na moja vprašanja.«

Kako dobro ste že spoznali klub in navijače Mure?

»Uporabil bom preprost rek. Ptič se v letu ozira po drevesih, da pristane nanje, vendar se ne zanaša na drevo, ampak na svoja krila. Verjamem, da sta Agron na desni in Robert na levi moja krila, popolnoma jima zaupam. Naredila bosta vse, kar lahko in bo potrebno, da bo klub uspešen. Verjamem, da bomo uspešni na državni ravni.«

Dodati tisto, kar manjka

Kakšna bo oblika sodelovanja med vami in klubom?

»Moja naloga je, da dodam oziroma nadgradim tisto, kar Robertu, zaposlenim in klubu še ni uspelo. Najprej smo skušali pripeljati nove nogometaše, kar je pomembna zadolžitev. Treba je razumeti, da smo v roke segli sredi junija. To je čas, ko nogometaši brez pogodb praktično niso dosegljivi. Moja naloga je, da dodam tisto, kar manjka. Ni pomembno, če so to finance ali miselnost. Menim, da je moja osrednja naloga to, da Muri olajšam delovanje in tekmovanje v najmočnejši slovenski ligi. To je prva stvar, ki jo želim doseči.«

Lahko poveste več o vaši viziji in ciljih s klubom?

»Nerad preveč govorim o viziji, saj je vizija to, da moraš poiskati partnerje. Muri moram dati sto odstotkov in upati, da mi bo Mura dala 99 odstotkov. Moj namen je, da imamo v Murski Soboti profesionalen klub. Moje sanje so, na to upam, da bomo lahko igrali v ligi prvakov. To si želim, to želijo tudi moji partnerji, prepričan sem, da bi to radi videli tudi pristaši kluba. Mislim, da je to tisto, k čemur mora težiti tudi klub. Včeraj sem se vozil z Dunaja, vidimo, da imate blizu Avstrijo in Madžarsko, blizu sta Ljubljana in Zagreb.

Zakaj ne bi storili vse, kar lahko. Agronu sem dejal, da želim nekoč hoditi na igrišču, na katerem se bo igrala liga prvakov in navijačem kluba dejati, da nam je uspelo. To bo velika skupina, v kateri se bomo strinjali in delali pravilno. Pravilno bo, če bomo klub in mesto popeljali do uspeha.«

Gospod Šalja je vaša podaljšana roka v Fazaneriji, koliko pa morda sami odločate o kadrovanju v ekipi Mure?

»Morate razumeti, da sem rojen in vzgojen na Balkanu, že dolgo pa živim na zahodu. Na zahodu razmišljamo v stilu, da nisem samo jaz. Sam lahko storim malo, močno se zanašam na Agrona in Roberta. Včeraj sem srečal navijačico staro kakšnih 70 let, ki je obiskala trening, zanašam se tudi nanjo. Če bomo vsi dali, kar lahko, bo zgodba uspešna. Če gremo v različno smer, se ne bomo nikoli srečali. Zanašam se sodelavce, to je edini razlog, da sem tukaj.

Predstavljajte si, če se ne bi zanašal na njih in jim ne bi zaupal. Ko smo prihajali sem, smo se pogovarjali glede klubske telovadnice. Nihče od nas treh ne bo sprejel odločitve, da se prej o tem ne bi pogovorili. Verjamem, da bo to dobro delovalo, na takšen način delamo tudi v ZDA. Treba se je pogovarjati, pripraviti načrt in strategijo, način, kako bomo delali.

Devetdeset odstotkov uspešnih ljudi v ZDA ima načrt za naslednjih pet do osem let. Tako bomo delali tudi tukaj. Nič velikega ne bomo ustvarili čez noč, imamo pa načrt in delali bomo na tem. Težko je reči, da bom šel v nebo in pripeljal zvezde. Potreben je čas, ko bomo vse sestavili, potem bom lahko v klub pripeljal tudi zvezdnike. Zdaj glede tega nimam perfektnega odgovora, ki ga želita.«

Čakali na ureditev dokumentacije

Sredi junija ste z vodstvom Mure podpisali pogodbo o sodelovanju, ki je bila podlaga za vaš vstop. Navijači kluba so vas v Murski Soboti pričakovali že prej, zakaj se je zavleklo z vašim prihodom?

»Junija smo segli v roke, pokazali smo si zaupanje. Robert me je obiskal, Agron še nekajkrat prej. Vse je bilo potrebno izpeljali pravilno, Slovenija zahteva veliko papirologije. Ne vem, če je to smiselno ali ne, vendar so takšne zahteve. V ZDA so za takšne stvari potrebni med štirimi in šestimi tedni.

Dokumentacijo smo prejeli v ponedeljek, želel sem priti že v torek, vendar je ravno takrat udaril tornado in odkrilo je pol strehe mojega podjetja. Vseeno sem v petek odpotoval proti Sloveniji. Kar pa se tiče procesa, v ZDA je oblastem vseeno, kako vroč si. Dokumentacijo boš po navadi prejel v šestih tednih.«

Navijači Mure o vas vedo v glavnem to, da ste podjetnik v ZDA, lastnik kluba Michigan Stars FC in da ste v Sloveniji že sodelovali z Gorico. Kaj bi jim še povedali o sebi?

»Rojen sem v Črni Gori, tam sem bil tudi vzgojen, v osemdesetih letih pa sem odšel v ZDA in si tam ustvaril kariero. Sem inženir. Delal sem trdo in pametno, imam zahodno izobrazbo, vem, kako ustvariti denar, še pomembnejše pa je, da vem, kako ga privarčevati. Kar je dobro vedeti o meni, je to, da sem preprost človek. Rad imam ta šport, čeprav spoštujem vse športe, je pa nogomet tisti, ki ga imam rad, ga razumem in sem vanj vložil veliko časa. Opravil sem nekaj izobraževanj, imam več diplom, lahko sem trener ali pa analitik. Če pa bi v ZDA delal samo v nogometu, danes ne bi sedel tukaj. Zato sem opravljal tudi drugo delo, ljubezen in strast do nogometa pa ni nikoli minila.

Michigan Stars sem želel popeljati v ligo MLS, zato nisem nikoli odnehal. Vložil sem v infrastrukturo, v ZDA imamo ene od najboljših pogojev za razvoj nogometa, vendar mi tega v ZDA ne dovolijo. Moj priimek je Juncaj, nisem Smith ali Jackson, tega ti ne povedo neposredno, vendar mi tega ne dopustijo. Liga MLS je šla na eno stran, sam verjamem v drugačno zgodbo, vidim, da do tega ne bo prišlo. Večkrat sem poskusil s prijavo, ponudil sem, da bi kupil klub, a se ni zgodilo. Kot sem dejal, sem človek iz nekdanje Jugoslavije, vendar se tukaj počutim kot doma. Verjamem, da se bo vse dobro izteklo.«

V nogomet se je zaljubil že kot otrok

Je ljubezen do nogometa zrasla že vaših v mlajših letih?

»Imeli smo klub Dečić, ki zdaj tekmuje v prvi črnogorski ligi, kot pa sem bil star šest, osem let, so tekmovali v medobčinski ligi. Ko sem bil mlajši, sem se postavil za gol in čakal, da žogo pošljejo mimo gola, saj sam nisem imel žogo, tedaj pa sem lahko žongliral, tako se je vse skupaj začelo. Kot srednješolec sem želel igrati za šolo, vendar sem odrasel v družini z veliko pravili. Tako nisem smel imeti dolgih las, ampak kratke, trener pa me ni poslal v igro, ker ni verjel, da sem nogometaš, saj so v mojih časih vsi nogometaši imeli dolge lase. Tako sem dobival priložnost predvsem ob koncu tekem, vendar sem se dobro odrezal.

Ko je napočil čas, da igram nogomet, se je nekaj zgodilo in moral sem oditi, vendar sem nogomet igral tudi v ZDA. Bil sem registriran kot član Galaxyja, a sem več denarja prejel s strani hrvaškega lastnika kluba, ki je praktično igral v nižji ligi. Igral sem do leta 1988 ali 89 in dojel, da se s tem ne morem preživljati. Mislim, da s tem nisem uspel plačati niti zavarovanja za avto. Takrat sem že postal inženir in sem s tem zaslužil več tedensko kot pa mesečno s tem, da bi si lomil noge.«

Kako pa je prišlo do tega, da ste v ZDA postali lastnik kluba Michigan Stars FC?

»Leta 2008 sem želel sestaviti ekipo, ki bi predstavljala zvezno državo Michigan, nikoli pa nisem želel ljudi prositi za denar. Kot trener sem prevzel skupino otrok, ki verjetno niso bili starejši od 17 ali 18 let, leta 2010 pa so ti fantje igrali finalni del tekmovanja Lamar Hunt. Sin je odraščal in zdelo se mi je, da goljufam ekipo, ker sinu dajem takšno minutažo. Bil je na točki, ko mora iz države in na akademijo, zato sem zapustil to službo. Leta 2019, ko je sin že igral za Vitesse in Grasshoppers, je dobil klic iz Stuttgarta. Šli smo tja, vendar smo ga pogrešali, otroci mi pomenijo vse. Dejal sem si, zakaj delamo vse to, zato sem poklical v lokalni klub in povprašal, če bi zgodbo dvignili na profesionalno raven. Tako sem prišel do Michigan Stars, prejšnji lastnik je klub vodil več kot 20 let, po nakupu kluba pa sem želel klub popeljati v višjo ligo.

V ZDA napredovanje v višje lige ni možno, vsaka liga je neodvisna, liga MLS pa je najdražja. Dobro nam je šlo v prvi in drugi sezoni, leta 2022 pa sem spoznal, da ne bo šlo. V klub nisem želel vključiti politike, verjamem, da lahko šport ohranja mir, nisem pa želel, da mi politiki govorijo, v katero smer naj grem. To je bilo morda eno najtežjih obdobij v ZDA, kdo gre levo ali desno, sam pa sem želel nadaljevati tako, kot sem živel 40 let, nisem želel ne v eno ne v drugo smer. To nam potem ni pomagalo, da bi postali profesionalni.«

O sodelovanju z Gorico

Zdaj svoje delovanje širite v Evropo, zakaj ravno slovenski nogomet, najprej Gorica, zdaj Mura?

»Zgodba z Gorico je povsem drugačna, klubu sem želel pomagati, lahko bi dejal, da sem opravljal naloge Matere Tereze. Škoda, da niso razumeli moje vizije, želel sem pomagati Gorici in klub ohraniti v prvi ligi, želel pa sem pošteno obravnavo in me spoštujejo. Na večerji sem izvedel, da nogometaši niso plačani, zato sem takratnemu predsedniku ponudil denar za plače nogometašev. Žal mi je navijačev Gorice, saj imam rad Novo Gorico, ki je prijetno mesto. Nekaj ljudi, s katerimi sem delal, ni imelo enakega pogleda kot jaz. Lahko povem, da tam nisem imel nič, saj ni prišlo do tega, da bi omogočili, da bi prevzel klub. Moj glas se ni slišal, nisem imel moči, da bi povedal, kaj delati. Težko je, ko moraš plačati, nimaš pa možnosti za mnenje, ideje in delo, saj je denar delo.

V ZDA nihče ne ustvarja denarja brez dela. Moje delo ni bilo spoštovano, zato se opravičujem navijačem, da se ni izšlo. Veliko sem se naučil. Ko sem decembra obiskal Novo Gorico, dokumentacija za podpis ni bila pripravljena, plačal sem zgolj kup večerij. Tukaj je povsem drugače, v Murski Soboti je vse pripravljeno, delamo, kot je prav. Naučil sem se, naučili so se tudi pri Muri, veliko se pogovarjamo in verjamem, da bo zgodba z Muro povsem drugačna kot z Gorico.«

Celje, Maribor in Olimpija že računajo na kapital iz tujine, se lahko z vašim vložkom kosate s tujimi vlagatelji v teh treh klubih?

»Ne poznam nikogar iz Maribora, srečal pa sem s predsednikom Olimpije. Spoštujem ga, verjamem, da spoštuje tudi mene. V Slovenijo nisem prišel, da komurkoli kažem, kaj lahko storim. Najlažje je govoriti, kaj lahko storimo. Povedal pa bom, da se ne bomo ustavili pri tem, da bo Muro znova med najboljšimi. Ne morem govoriti o tem, kaj naj delata Maribor ali Olimpija, imam veliko dela v ZDA in tukaj, zato nimam časa za to, da tekmeca učim o tem, če delajo pravilno ali napačno.

Naj se odločajo sami, za Muro pa upam, da bomo dobili priložnost pripeljati prave nogometaše in štab. Vse skupaj je velika sestavljanka, sto ljudi mora sestavljati eno sestavljanko. Olimpija je imela dober začetek, verjetno ni nihče stavil na takšno predstavo proti Rijeke. Gledal sem to tekmo, veliko se bomo naučili iz tega, bilo je neverjetno. Vesel sem, da sta se Olimpija in Celje prebila v naslednji krog, to je dobro za slovenski nogomet.«

Predsednik Robert Kuzmič je že večkrat poudaril, da želi v člansko ekipo Mure vključiti več domačih fantov. Kako pomembna je za vas klubska akademija, boste vlagali tudi v njo?

»Resnica je, da je treba vedno gledati v prihodnost. Kdo je prihodnost? To je mlajša generacija. Na sobotnem treningu sem se pošalil z igralci, naj mi dajo dres, ker želim igrati. Zagotovo se moramo ozirati tudi na mlajše. Naša naloga je, da v klub povabimo najbolj nadarjene trenerje. Licenca ni pomembna, nekaj je imeti diplomo, nekaj pa imeti talent in voljo, da nekaj storiš za svoje mesto in državo. To je nekaj drugega in tako bomo lahko imeli dober mladinski program. Verjetno ne morem ustvariti nogometaša, ki bo tekmoval z Ronaldom, verjamem pa, da lahko ustvarimo igralca, ki bo kot Ronaldo.

Prepričan sem, da lahko v klubu ustvarimo pogoje, ko talent ne bo izostal, potem nam lahko uspe veliko dobrega. Je pa treba razumeti, da teh nogometašev ne poznam, ne poznam akademij in lokalnih klubov. Včasih je potrebno, da se mladi nogometaš vrne k tradiciji, morda je tukaj igral že njegov oče ali dedek. Želim si, da najbolj spoštovani meščani govorijo, ampak pozitivno. Najlažje je dejati, da nekdo ni dober, ampak zakaj mu ne dati priložnosti, kaj lahko stori. Če bomo delali skupaj, bomo v klub pripeljali nove nadarjene nogometaše. Prepričan sem, da bi bilo to dobro za naš klub in celotno državo.«

Kaj sporoča navijačem?

Mura je dobro pričela sezono. Kaj napovedujete za klub v prihodnje?

»Ekipa je odigrala šest tekem in zmagala štirikrat. To je v primerjavi z zaključkom prejšnje sezone zelo dobro. Pripeljali smo že osem ali devet nogometašev, delamo še na nekaj prihodih. Do januarja bo slika že jasnejša, takrat bo vidno, kako smo igrali in vse skupaj sestavili, kako nas razume trener in kaj je naš dolgoročni cilj. Imeti moramo model, vendar se ne bom vtikal v delo trenerja, moja naloga je zagotoviti plačilo zanj, da temu mestu prinese uspeh. Rad bi mu čestital.

Verjamemo v Muro, naše nogometaše, trenerje štab ob ekipi. Delali bomo z različnimi agencijami, imeli bomo tudi svoje ljudi, ki bodo skavtirali nogometaše, vendar do tega ne bo prišlo čez noč. Kot sem že dejal, smo se pogovarjali o telovadnici, vendar nam vsi govorijo o štirih ali šestih tednih, zato zdaj pogledujemo tudi preko meje. Do januarja bom lahko bolj natančno odgovoril na to vprašanje, saj je vse skupaj še prehitro. Z navijači bi rad šel na kavo, prosim pa za čas. Ne bomo prenehali delati, vendar časa ne moremo ustaviti.«

Morda še za konec, kaj bi radi sporočili navijačem Mure?

»Moje sporočilo je iskreno. Tukaj sem nov, storil pa bom vse, kar lahko, da z našim lastništvom, zaposlenimi, nogometaši in navijači mestu prinesejo veselje. Ne prosim za deset ali več let, saj nihče nima toliko časa, vendar delamo. Upamo, da je pogled na to pozitiven. Štiri dni po sklenitvi dogovora smo Muro povabili na priprave v Michigan. Tega ne bi rabili storiti, saj vse to stane, vendar smo želeli storiti nekaj, kar drugi ne uspejo. Razen Barcelone, Reala ali Liverpoola, koliko klubov, ki so na ravni Mure, si lahko privošči priprave v ZDA? Srečali smo se, delamo in imamo načrte, vendar navijače in medije prosim, da nam dajo priložnost in bodite pozitivne. Ne obsojajte nas, ker sem šel levo ali desno. Dajte mi čas, sem nov, veliko se moram še naučiti.

Poznam treniranje, nikoli pa nisem bil v nogometnem poslu, lažje pomagam kot analitik, vendar se tudi sam učim iz preteklih izkušenj v drugih klubih. Tam sem se naučil veliko, želim pa si, da mi daste priložnost. Kritika je dobra, negativnost pa je slaba. Upam, da se bomo srečali z županom občine in vodstvom zveze, da nam bodo povedali, kaj je najboljše za mesto, državo, nogometaše in navijače. To bomo skušali udejanjiti ter zgraditi veselo hišo in klub. Še naprej podpirajte Muro!«

Gospod Juncaj, hvala za vaš obisk v studiu.

»Hvala za povabilo, zahvaljujem se za podporo. Še enkrat se zahvaljujem vsem pristašem kluba, zdaj bo imela Mura navijače tudi v ZDA, saj imamo v klubu okrog šest tisoč otrok. Po eni od tekem Mure smo izvedeli, da tudi v ZDA veliko ljudi gleda, kako igra Mura. Imate navijače v ZDA, vsem pa želim vse najboljše in uspeh v življenju. Upam, da se bomo srečali že v Ljubljani.«