Dorjan Zorman: Ohranjanje spomina na Muro je poklon tistim, ki so vanjo vložili svoje znanje in delo

Mura ni bila zgolj tovarna – bila je simbol slovenske modne industrije in inovacij. Njeno ime so poznali tako doma kot v tujini, kjer so njeni izdelki dosegali vrhunsko kakovost in eleganco. Čeprav je tovarna leta 2009 zaprla svoja vrata, spomini na njeno veličino živijo naprej – tudi zahvaljujoč Facebook strani Mura Arhiv.

Stran je ustvaril študent Dorjan Zorman, ki je z občudovanjem do mode in spoštovanjem do Murine zapuščine začel projekt, ki povezuje ljudi, ohranja zgodbe in spomin na to ikonično tovarno. V intervjuju nam je zaupal več o svoji motivaciji, odzivih sledilcev ter pomembnosti ohranjanja takšne kulturne dediščine. 

Prepričani smo bili, da za to zgodbo stoji Pomurec, oziroma nekdo iz lokalnega okolja. Presenetilo vas bo, od kod prihaja Dorjan.

 

 

Kaj vas je spodbudilo k ustvarjanju Facebook strani "Mura Arhiv"? Kako se je porodila ideja, da ohranite spomin na tovarno Mura prek te platforme?

Že kot gimnazijec sem ljubiteljsko spremljal modni svet. Ogledoval sem si posnetke revij predvsem iz spoštovanja do avtorskega dela, sposobnosti narediti nekaj lepega, drznega, posebnega. Prav zaradi želje naučiti se o tem, kako ti izdelki nastajajo, sem se kasneje, ko sem že bil študent, 3 leta udeleževal tečajev šivanja in krojenja.

Z več znanja sem tudi še bolj znal ceniti izbiro kvalitetnih materialov, dovršene kroje in brezhibno izvedbo. Ko sem se začel zanimati in iskati podatke o tem, kako je Mura delovala in kaj vse so izdelovali, se mi je zazdelo, da je to nekaj tako izjemnega, da je vredno, da moja opažanja z vsem spoštovanjem do njihovega dela tudi objavim.

Mura je imela znanje oblikovanja in proizvodnje oblačil, ki ga pogosto občudujemo predvsem pri tujih znamkah. Mura je navsezadnje sodelovala tudi s Hugo Boss, Dries van Noten, Saint Laurent. Pa ne samo šivala, v Muri so po skicah tudi izdelali kroje in izbrali pravilno blago. Pri nekaterih največjih prodajalcih blaga so imeli celo ekskluzivno pravico nakupa. V 80. letih so uporabljali že kitajsko svilo, kar je glede na jugoslovanske razmere bila redkost v našem okolju.

Kdaj ste stran ustanovili in kakšni so bili odzivi? Kakšen pomen za vas nosijo komentarji in zgodbe sledilcev strani?

Facebook stran Mura arhiv sem ustvaril 1. aprila 2024. Preko te strani sem vzpostavil kontakt z različnimi ljudmi. Predvsem sem bil vesel, da so se mi javljali tudi bivši delavci Mure – od šivilj do glavnih oblikovalcev in vodstvenih v managementu podjetja, ustvarjalcev oglaševalskega materiala in katalogov, kot tudi drugi ljudje, ki so Muro cenili in je bila del njihove zgodbe.

Presenetil me je zelo dober in širok odziv. Prispelo je precej čustvenih komentarjev in spominov na "njihovo" Muro. Čutiti je, da so ljudje še sedaj ponosni, da so bili del te zgodbe. Njihovi komentarji dajejo globino mojim objavam.

Kakšno informacijo tudi dodajo ali popravijo in jo potem vnesem v besedilo. Zdi se mi, da stran spodbuja dialog med ljudmi, ki so nekoč bili povezani z Muro ali imajo spomine nanjo.

Zakaj menite, da je ohranjanje spomina na tovarno Mura pomembno za lokalno skupnost in širše?

Mura je dokazala, da lahko s trudom, znanjem in inovacijami dosežemo svetovni trg, kljub naši majhnosti in močni tuji konkurenci. Njena zgodba nas uči ponosa in navdiha – vprašanje, ali lahko danes dosežemo kaj podobnega, je vedno aktualno.

Za lokalno skupnost pa je Mura več kot simbol gospodarskega uspeha; je del identitete, ki jo je vredno ohraniti. Ohranjanje spomina na Muro je poklon tistim, ki so vanjo vložili svoje znanje in delo, ter opomnik, da smo Slovenci sposobni ustvarjati velike zgodbe.

Kako izbirate vsebine, ki jih delite? Katere vrste gradiva so najbolj pomembne za arhiviranje?

Večinoma dobivam material iz interneta, arhivov marketinških agencij, knjig o Muri, iz osebnih arhivov bivših zaposlenih (kar se mi zdi najvrednejši material), različnih revij ... Kar se tiče dokumentarnega gradiva so najbolj reprezentativni modni katalogi in posnetki modnih revij Murinih blagovnih znamk, saj prikazujejo končne izdelke in kolekcije.

Na strani Mura Arhiv pa se trudim tudi prikazati delo šiviljcev, šivilj, krojačev in vseh ostalih, ki imajo velike zasluge za uspeh, niso pa omenjeni v dostopnih virih. Za ta tip objav je najtežje dobiti material in običajno ga pošiljajo bivši zaposleni iz osebnih arhivov.

Oblačila Mure so v primerjavi z večino sedanjih modnih izdelkov še vedno izjemna in velikokrat povsem druga kategorija. Moja želja je, da bi ljudje začeli ponovno ceniti tudi same kose oblačil in da bi mogoče nastala tudi Vintage trgovina s samo Murinimi oblačili.

Lahko poveste nekaj o sebi? Kako ste bili povezani s tovarno Mura?

Z Muro nisem bil neposredno povezan. Star sem bil le 10 let, ko je šla v stečaj. Prihajam iz Kranja in sem študent magistrskega študija na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Že več kot leto dni delam tudi v digitalnem marketingu. Moje zanimanje za Muro izhaja iz ljubezni do mode, občudovanja do njenega znanja in želje, da ohranim nekaj, kar se mi zdi vredno spoštovanja in širše pozornosti.

Mura je bila več kot le tekstilna tovarna – bila je središče inovacij, kakovosti in ponosa. Dorjan Zorman s svojo Facebook stranjo Mura Arhiv ohranja zgodbe, ki bi sicer morda potonile v pozabo, in povezuje generacije, ki se spominjajo njene veličine. Njegova prizadevanja so opomnik, da preteklost lahko služi kot navdih za prihodnost.

Foto: Osebni arhiv