FOTO: Slovenija opušča premog skozi pravičen prehod: Se res zavedamo, kaj to pomeni?

Dva župana in dva državna svetnika Peter Dermol in Matjaža Švagan sta danes vodila posvet v državnem svetu o pravičnem prehodu Slovenije iz premoga.

V dvorani Državnega sveta Republike Slovenije se je na pobudo dveh županov in državnih svetnikov, Petra Dermola in Matjaža Švagana, ki v državnem svetu zastopata interese občin Savinjsko-šaleške in Zasavske regije, odvil posvet.

Namenjen je bil jasni opredelitvi pravičnega prehoda premogovnih regij s poudarkom na socialni odgovornosti, preusmeritvi lokalnih gospodarstev in dolgoročni podpori, ki bo regijam omogočila čim manj boleč prehod ter nadaljnjo rast in razvoj v smeri trajnostne prihodnosti.

 

Zbrane je nagovoril predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Marko Lotrič, ki je spregovoril o pomembnosti pravičnega prehoda, odgovornosti države in ustreznem zakonodajnem okviru, financiranju prehoda, vlogi lokalnih skupnosti ter o nujnosti dialoga in sodelovanja vseh deležnikov.

Kot je poudaril, je ključno, da se osredotočimo na ustvarjanje novih priložnosti za regije in ljudi. To zajema razvoj novih panog, vlaganje v obnovljive vire energije, izobraževanje in usposabljanje ter ohranjanje dostojnega življenja za vse prebivalce teh regij.

»Na prvem mestu nosi odgovornost za pravičen pravični prehod država. Pripraviti je treba zakonodajo, ki bo vključevala jasen časovni okvir do leta 2033, ko naj bi Slovenija popolnoma opustila proizvodnjo elektrike iz premoga. Zakonodaja mora jasno opredeliti korake, financiranje in odgovornosti,« je dejal.

»Na drugi strani mora država, ki se z odločitvijo o izstopu iz premoga, zavestno odpoveduje tretjini električne energije v Sloveniji, poskrbeti za dolgoročno zanesljivo in stabilno dobavo energije, ki mora biti cenovno dostopna tako gospodinjstvom kot gospodarstvu.«

Dodal je, da pravičen prehod brez ustreznega financiranja ni mogoč. Poleg evropskega denarja bo potreben še dodaten denar. Stroški zapiranja premogovnih lokacij ne smejo bremeniti občin.

»Življenje v lokalnih skupnostih mora biti brez stisk in skrbi, saj prebivalci niso odgovorni za odločitve, sprejete na državni ravni.«

Potrebne bodo nove priložnosti za delovna mesta, ki bodo nadomestila izgubljene delovna mesta, je še poudaril. »Ustrezne rešitve bomo našli, če bomo našli dialog med vsemi deležniki.«

Peter Dermol: »Naj bo pravičen prehod res pravičen za vse«

Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje in državni svetnik, je predstavil pogled Savinjsko-šaleške in Zasavske regije na pravičen prehod.

Dejal je, da so vse prevečkrat na državni ravni sprejete odločitve, ki so v nasprotju z načeli in pričakovanji lokalne skupnosti.

V 150 letih premogovništva je SAŠA regija (Savinjsko – šaleška regija je del Savinjske statistične regije in obsega območje desetih občin: Solčava, Luče, Ljubno, Gornji Grad, Rečica ob Savinji, Mozirje, Nazarje, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Mestne občine Velenje) utrpela mnoge posledice: porušene vasi, degradiranih je več kot 820 hektarjev kmetijskih površin ter prisilno preseljenih več kot 400 družin.

Kljub proizvodnji kar tretjini električne energije v državi in visokim stroškom; TEŠ je namreč od leta 2000 do danes v državni proračun vplačal 55 milijonov evrov za poroštvo za EIB, 150 milijonov evrov za davek na dodano vrednost, 2,5 milijona evrov okoljskih taks in kar 100 milijonov evrov letno za CO2 kupone, pa je Velenje edino premogovno tranzicijsko mesto v Evropi, vključeno v misijo 100 podnebnih nevtralnih in pametnih mest do leta 2030.

Posebej je opozoril na posledice izstopa iz premoga za SAŠA regijo. Socialna varnost prebivalstva je ogrožena, izgubili naj bi okoli pet tisoč delovnih mest, poleg tega pa bi izgubili še vir ogrevanja.

Vrednost prestrukturiranja regije je ocenjena na približno milijardo in pol evrov.

»Ključna zakona za pravičen prehod sta zakon o zapiranju Premogovnika Velenje in zakon o gospodarskem prestrukturiranju regije,« je še povedal in dodal: »Ključni projekt je tudi dokončna izgradnja tretje razvojne osi.«

Opozoril je, da se včasih ekonomski interesi prevladajo nad družbenimi interesi, kar ni prav.

Želi sprejetje obeh zakonov, ki zagotavlja pomoč države pri prehodu, da bomo po vzoru drugih držav prejeli sredstva učinkovito prestrukturiranje.

»Naj bo pravičen prehod res pravičen za vse,« je dejal. 

Matjaž Švagan: »Lokalne skupnosti naj bodo aktivno vključene v vse aktivnosti«

Podpredsednik Državnega sveta Republike Slovenije in župan občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan se je zahvalil rudarjem, da so pred poslopjem parlamenta na miren način opozorili na svoje zahteve.

Predstavil je zgodovino pravičnega prehoda Zasavja ter opozoril na napake, ki so se v postopku dogajale.

»Te so odličen učni primer, česar naj se ne ponavlja,« je dejal.

Povedal je, da ekonomsko-socialni del prestrukturiranja ni bil izpeljan v skladu s pričakovanji lokalne skupnosti. Zato je opozoril, da morajo biti lokalne skupnosti aktivno vključene v vse aktivnosti, povezane z zapiranjem in prestrukturiranjem regije.

V skladu za pravičen prehod je prestrukturiranju Zasavja na voljo 75 milijonov evrov sredstev. Kar 83 odstotkov sredstev je že bilo razpisanih, projektom je bilo tako dodeljenih več kot polovica sredstev.

Med strateškimi projekti, ki so primer dobre prakse, je Švagan predstavil Center za razvoj, demonstracije in usposabljanje brezogljičnih tehnologij – Center DUBT (Kemijski inštitut), Obrtno-industrijsko cono Lakonca (občina Trbovlje), Ekonomsko-poslovno cono II Kisovec (občina Zagorje ob Savi), Podjetniški inkubator Kompreshaus in Obrtno cono Rudnik (občina Hrastnik).

»Moj prispevek je podpora Šaleški dolini, a niste sami. Ko govorijo o Zasavju, moram opozoriti še na katastrofalno stanj cestne infrastrukture. Zasavje ima jasno vizijo za svoj razvoj. Savinjsko-šaleška dolina, srečno naprej,« je zaključil svoj govor. 

Žan Jan Oplotnik: »Pravičen prehod je investicija in priložnost, ne strošek«

Predstavitev študije Socialni in ekonomski vidik prestrukturiranja Savinjsko-šaleške regije ob predčasnem zaprtju TEŠ 6 in premogovnika Velenje, ki so ga pripravili na Ekonomsko poslovni fakulteti Univerze v Mariboru pod vodstvom Žana Jana Oplotnika, vodje projekta.

Najprej je poudaril, da bo imel izhod iz premogovništva precejšnje negativne socialne in ekonomske posledice za regijo SAŠA, preko reprodukcijske verige in multiplikativnih učinkov pa tudi za celotno slovensko gospodarstvo.

»Pričakuje se izguba več tisoč delovnih mest ter izpad ekonomske aktivnosti v podjetjih, ki so neposredno ali posredno vezana na to dejavnost.

Da bi zagotovili ’pravičen prehod’, moramo ustvariti pogoje za prestrukturiranje regije, ki bodo omogočili neto pozitiven učinek tega procesa in regijo ter širše okolje ponovno revitalizirali,« je pojasnil.

»Pričakujemo, da se prehod trajal 20 let, da bo pravičen. Pravičen prehod je investicija in priložnost, ne strošek,« je poudaril.

Rok Plakelj: »Ena največjih transformacij regije in veliko priložnost, ki pa s seboj nosi tudi številne pasti«

Direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Rok Plankelj je opozoril na pričakovane negativne ekonomske, energetske in socialne posledice.

Pravični prehod je ocenil kot eno največjih transformacij regije in veliko priložnost, ki pa s seboj nosi tudi številne pasti.

Premogovniški regiji SAŠA in Zasavje sta pomembno prispevali k slovenskemu BDP in energetiki, v obeh regijah je veliko delovnih mest neposredno in posredno vezanih na premogovništvo.

Premogovnik Velenje je tretji največji zaposlovalec v SAŠA regiji, velika je tudi povezanost z malimi in srednjimi podjetji v regiji.

Dobro planirana preobrazba lahko po njegovem mnenju prinese nova delovna mesta, projekte za pravičen prehod, pozitivne ekonomske učinke in preobrazbo regije, ki bo pozitivno vplivala tudi na privabljanje investitorjev in razvoj novih in obstoječih podjetij.

Predstavil je slab scenarij, po katerem bi izgubili devet tisoč delovnih mest, medtem ko dobro načrtovan prehod lahko doprinese nova delovna mesta in višjo dodano vrednost.

»Ne moremo rešiti problemov z enakim načinom razmišljanja, kot smo jih ustvarili,« je še citiral Alberta Einsteina.

Simon Lamot: »Pretirana ambicioznost pri zelenem prehodu bo izredno draga«

Simon Lamot, predsednik Sindikata Premogovnika Velenje, je poudaril, da pravični prehod potrebuje čas.

Opozoril je, da je za vsakega od zaposlenih treba izdelati karierni načrt in posebno pozornost nameniti ukrepom za reševanje socialnega statusa invalidov in delovnih invalidov ter poskrbeti za delovna mesta, ki bodo omogočila enak ali vsaj primerljiv standard.

»Že od vsega začetka priprave Nacionalne strategije za predčasni izstop iz premoga z načeli pravičnega prehoda opozarjamo, da bo pretirana ambicioznost pri zelenem prehodu izredno draga za prebivalstvo in industrijo v Republiki Sloveniji,« je dejal.

Elisa Ferreira: »Aktivno sodelovanje vseh deležnikov v vsaki fazi procesa pravičnega prehoda«

Elisa Ferreira, evropska komisarka za kohezijo in reforme, se je javila preko video nagovora. Predstavila je evropske izkušnje pri pravičnem prehodu. Poudarila je, da na prehodu ne sme biti nihče izpuščen. Dodala je, da je lepo, ko že vidimo učinke zelenega prehoda v drugih državah.

Poudarila je tudi pomen aktivnega sodelovanja vseh deležnikov, tako nacionalne, regionalne in lokalne ravni kot javne in zasebne sfere, v vsaki fazi procesa pravičnega prehoda: od načrtovanja do razvoja politik in od izvajanja do spremljanja.

Projekta Center za demonstracijo in usposabljanje na področju brezogljičnih tehnologij v Zasavju in Razogljičenje daljinskega ogrevanja v SAŠA regiji je označila za vzorčne primere prehoda in dodala, da so slovenski Centri za pravičen prehod, ki usklajujejo lokalne in regionalne aktivnosti z vključevanjem vseh deležnikov, primer dobre prakse za druge regije in države.

Aleksander Jevšek: »Prestrukturiranje regije SAŠA in Zasavja že poteka«

Nato je sledila predstavitev aktivnosti države za pravični prehod. Minister Aleksander Jevšek je pojasnil, da ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj pripravlja zakon o razvojnem prestrukturiranju SAŠA premogovne regije.

»Z zakonom naslavljamo štiri področja in sicer: gospodarsko prestrukturiranje; energetsko prestrukturiranje; socialno kohezivnost in vključenost ter okoljsko prestrukturiranje v smeri trajnosti. Za vsako področje definiramo ukrepe, katerim bodo sledili projekti.«

Po besedah ministra bo zakon medresorsko usklajen do konca leta.

»Neodvisno od priprave interventnega zakona, zakona o zapiranju Premogovnika Velenje in razvojnem prestrukturiranju SAŠA regije, je potrebno izpostaviti, da prestrukturiranje regije SAŠA in Zasavja že poteka,« je dejal.

Spomnil je, da imata regiji na voljo dobrih 250 milijonov evrov evropskih kohezijskih sredstev iz Sklada za pravični prehod, pri čemer se zaveda, da kohezijska sredstva niso edina in da jih ne bo dovolj.

Razpisi v okviru Sklada za pravični prehod so že v teku. Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je že izdalo za 143 milijonov evrov odločitev o podpori, objavili so tri javne razpise.

Velik interes je bil tudi za razpis, ki ga je pripravilo ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, predvsem s strani malih in srednje velikih podjetij za produktivne naložbe in ustvarjanje novih delovnih mest v obeh premogovnih regijah.

»V Sloveniji imamo za sabo že eno ne najboljšo izkušnjo o zapiranju rudnika v Zasavju. Danes zato vemo, na kaj moramo biti pozorni, da ohranimo razvoj in delovna mesta.

Iz te izkušnje smo se naučili, da pravičen prehod ni odvisen zgolj od količine denarja, ampak predvsem od podpore pravim ukrepom. To so ukrepi, ki bodo temelj novega razvoja in ki imajo podporo lokalnega prebivalstva.«

»Pravičen prehod je tek na dolge proge,« je sklenil Jevšek. 

Bojan Kumer: »Prehod kot proces, ki bo presegal zgolj ukinitev premogovništva«

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je poudaril, da je za pravičen prehod nujno ravnovesje med socialnimi, gospodarskimi in okoljskimi cilji.

Ministrstvo želi prehod podpirati kot proces za socialno in gospodarsko prenovo regij, ki bo presegala zgolj ukinjanje premogovništva.

Spomnil je na septembrsko obvestilo Holdinga Slovenske elektrarne, da analize prihodnjega poslovanja termodivizije skupine HSE, ki jo sestavljata Termoelektrarna Šoštanj in Premogovnik Velenje, izkazujejo nerentabilnost obeh družb zaradi sprememb na trgu in padca cen električne energije bistveno pod stroškovno ceno ter da posledično od 1. januarja 2025 HSE ne bo mogel več zagotavljati zadostnih sredstev za nemoteno poslovanje Teša in Premogovnika Velenje.

Takrat so na ministrstvu sprejeli odločitev, da z državno intervencijo oziroma z zakonom o prehodnem financiranju rešijo trenutno situacijo.

Zakon je v medresorskem usklajevanju, čas trajanja zakona naj bi bil dve leti.

V tem prehodnem času bo mogoče sprejeti zakon o zapiranju Premogovnika Velenje in zakon o gospodarskem prestrukturiranju regije.

Glede nadomeščanja proizvodnje električne energije je poudaril, da umeščanje novih virov zahteva svoj čas, saj je prostorsko umeščanje in sprejemanje ustreznih prostorskih načrtov zamudno.

Problematika stanovanj, poplavna varnost

Državni sekretar na ministrstvu za naravne vire in prostor Miran Gajšek je poudaril, da bodo na ministrstvu storili vse, kar bo potrebno, da bodo projekte, povezane s pravičnim prehodom, umestili v prostor na način, da bodo projekti tudi poplavno varni ter da bodo pridobili vsa dovoljenja, potrebna za gradnjo.

Klemen Ploštajner, državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost, se je osredotočil na problematiko stanovanj.

Kot dva zgleda dobre prakse je izpostavil podjetje Rudar Senovo, ki ga je odkupila občina Krško, s čimer se je ohranil stanovanjski fond.

Ta se je naknadno okrepil s prenosom občinskih stanovanj.

Druga pozitivna zgodba je podjetje Spekter, ki ga je odkupil Stanovanjski sklad Republike Slovenije.

Ključno za ohranjanje lokalne sposobnosti razvoja je javno lastništvo nad prostorom, je poudaril.

Na posvetu so sodelovali tudi vršilka dolžnosti generalnega direktorja direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Lidija Šubelj, predstavnik poslanske skupine Slovenske demokratske stranke Franc Rosec, predstavnik poslanske skupine Socialnih demokratov Soniboj Knežak in predstavnik poslanske skupine Gibanja Svoboda Tomaž Lah.

Posvet sta vodila državni svetnik Peter Dermol in podpredsednik državnega sveta Matjaž Švagan, ki sta na koncu tudi zbrala zaključke in poudarke tega pomembnega posveta.

Poudarila sta, da se mora upoštevati Nacionalna strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda ter da je korake pravičnega prehoda nujno načrtovati in izvajati ter nadzirati z aktivnim sodelovanjem vseh deležnikov.

Ukrepi morajo biti oblikovani v sodelovanju z regijo in morajo imeti podporo lokalnega prebivalstva, pravičen prehod pa zahteva jasno zakonodajno opredelitev, ki mora vključevati tudi vire financiranja, pri čemer bo poleg 258 milijonov evrov iz Sklada za pravični prehod, torej evropskih sredstev, morala svoje primakniti tudi država, saj stroški pravičnega prehoda ne smejo bremeniti lokalnih skupnosti.

V prihodnji finančni perspektivi naj se zagotovijo sredstva znotraj mehanizma za pravični prehod, ustanovi se poseben sklad za financiranje pravičnega prehoda.

Zemljišča in stanovanja, ki so v lasti termoenergetskih podjetij, se morajo prenesti v upravljanje lokalnim skupnostim.

Poleg tega mora država do leta 2033 poskrbeti za ustrezno nadomeščanje ene tretjine električne energije, ki jo pridobivamo iz premoga.

Treba se je osredotočiti na ustvarjanje novih priložnosti za regije in ljudi, kar zajema spodbude za razvoj novih tehnologij in gospodarskih dejavnosti, krepitev infrastrukture - prometne, digitalne in energetske - vlaganje v obnovljive vire energije, krepitev programov za prekvalifikacijo delavcev, administrativno in birokratsko podporo ter druge ukrepe s ciljem ohranjanja dostojnega življenja za vse prebivalce teh regij.

Vsi so se strinjali, da morebitni interventni zakon ne sme posegati v načela pravičnega prehoda.

Te zaključke posveta bo na eni izmed prihodnjih sej obravnavala Komisija Državnega sveta Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, nato pa še plenum Državnega sveta Republike Slovenije.

Več fotografij v spodnji galeriji ...