FOTO: Na Ptuju smo obiskali zelo posebno hišo: V njej srečate kurenta skozi vse leto

Vse, kar ste želeli vedeti o kurentih, vam povedo v Kurentovi hiši na Ptuju, kjer so pripravili izjemno doživetje.

Kurentovanje je Lonely Planet umestil med deseterico najbolj zanimivih karnevalov na svetu in s tem Ptuj v družbo velikih karnevalskih mest, kot so Benetke, Rio de Janeiro in New Orleans.  

Gre za ljudski običaj, ki je značilen za ptujsko območje, vse do Haloz in se priredi v pustnem času z namenom odganjanja zime.

Kurentove obhode je UNESCO uvrstil na seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. 

Kdo je kurent, kdo je korant?

Kurent ali korant, kakor mu pravijo ljudje na podeželju, je najbolj priljubljen in množičen tradicionalni pustni lik, prvi zapisi o njegovem pojavljanju segajo že v leto 1880 in je izviren in edinstven lik s Ptuja, Dravskega polja in okolice.

Kot tak predstavlja tudi enega pomembnejših simbolov slovenske identitete. Njegov izvor ni popolnoma znan. 

Nekateri jih povezujejo z ilirskokeltskim izročilom, drugi omenjajo mitološke spremljevalce boginje Kibele, ki so jo častili na ozemlju rimske Poetovione v pozni antiki, nekatere kurenta enačijo s predniki Slovencev, drugi z naseljevanjem Uskokov v 16. stoletju.

Da bi ohranili to kulturno dediščino in edinstvenega kurenta, so se na ptujski občini pred dvema letoma odločili, da bo kurent dobil svojo hišo, Kurentovo hišo.

Tako smo se preteklo soboto odločili, da cela družina, dva odrasla in dva otroka obiščemo Kurentovo hišo. Iz Ljubljane smo dokaj hitro prispeli na slikovito ptujsko polje ter nato na Ptuj, kjer smo parkirali avtomobil (parkirnina se plačuje tudi ob sobotah).

Po kratkotrajnem iskanju in raziskovanju slikovitih prastarih ptujskih ulic smo našli Murkovo ulico 7, kjer stoji Kurentova hiša.

Z njo so se Ptujčani poklonili kurentu in njegovi vlogi v zgodovini mesta Ptuj. 

Osnovni namen Kurentove hiše je z uporabo najsodobnejših interaktivnih tehnologij predstaviti tradicionalni lik kurenta oziroma koranta in njegove zgodovine. In to skozi vse leto, ne le v času kurentovanja. 

V Kurentovi hiši nas je sprejel vodič Matic Neuvirt, sicer študent Višje šole za gostinstvo in turizem Maribor, ki nas je najprej posedel v sobo, katere stene so bile oblečene v ovčjo kožo, ki služi kot platno za krajši film o kurentih. 

Po starodavnem verovanju je kurent demon, ki odganja vse slabo, prinaša srečo in zadovoljstvo ter v deželo vabi pomlad. 

Čeprav je danes izgubil svojo magično moč, ni zgolj navadna pustna maska; v njem se še zmeraj ohranja nekaj skrivnostnega in mogočnega, mističnega, kar začutimo skozi kratki film. 

Vidimo pokače, ki pokajo z bičem, vidimo kurente, ki obiskujejo domačije in preganjajo zimo, temo ter vabijo luč in rodovitnost, da se vrne in zavlada.

Ohranjanje kurenta in kurentovanja je poneslo ime naše države tudi izven narodnih meja. 

»Mnogi turisti kurenta povezujejo s šamanstvom, zdi se jim nekaj edinstvenega, njegova maska jih vedno popolnoma fascinira,« o tujih obiskovalcih muzeja še pove Matic.

Po ogledu filma smo si ogledali tri najznačilnejše kurentove maske in oblačila, pa tudi kurenta iz starih časov, ko so se oblačili v krzno, ki so ga imeli doma, maske pa niso bile tako umetelno izdelane in poslikane kot so danes.

Poleg fizičnih mask in kurentove opreme so tam tudi interaktivni zasloni z bogato multimedijsko vsebino, ki ponuja veliko zanimivih informacij o običajih, povezanih s kurentovanjem in nekaj izjemno starih posnetkov kurentov na Ptuju in okolici.

Za radovedne otroke je na voljo tudi kviz, da preverijo svoje na novo pridobljeno znanje. 

Ne manjka tudi kurent v naravni velikosti, s katerim se je moč fotografirati, fotografijo opremiti z grafičnimi elementi in si jo preko QR kode naložiti na svojo mobilno napravo.

Ugotovili smo tudi, da je naš vodič izjemno podkovan o kurentih in je imel odgovor na vsako vprašanje.

Kurentova hiša je čudovit digitaliziran muzej, ki na enostaven in zanimiv način prikaže zgodovino kurentovanja in kurentovih mask glede na posamezna področja, od koder izvirajo. Vsako področje ima namreč svoje značilnosti in okraske.

»Turisti, tuji in domači, prihajajo tudi izven časa pustovanja, saj jih lik kurenta zanima. Tukaj se lahko na poljuden, znanstven način spoznajo s kurenti in drugimi liki s tega območja.«

Povedal je še, da včasih ni mogel vsak kurent, običajno se je to preneslo z očeta na sina, a danes se je to spremenilo. Včasih so lahko bili kurenti le mladi in neporočeni moški.

Ugotovili smo, da mesto Ptuj in okolica diha s kurenti ves čas ter da je tehnološko izboljšana turistična izkušnja izredno zanimiva in zapomljiva.

Seveda smo si ogledali še druge ptujske znamenitosti, kot je Ptujski grad, raziskovali smo stare ptujske uličice ter občudovali razgled na ptujski polje ter si privošči pohanega piceka ter pečenko, kot se za obisk Štajerske spodobi.

Kurentova hiša trenutno deluje po zimskem delovnem času, od četrtka do nedelje.

Od 9. do 31. decembra pa bo odprta po običajnem delovnem času, in sicer v ponedeljek, sredo, četrtek, petek, soboto in nedeljo, med 12. in 18. uro. Ob torkih je zaprta.

Informacije o delovnem času in nakupu vstopnic najdete na spletni strani občine Ptuj.