LOKALNO

FOTO: Je žganjekuha še prisotna pri vas?
Žganjekuha je globoko zakoreninjena v kulturni dediščini Prekmurja, kjer so kmetje skozi zgodovino destilirali domača žganja, predvsem iz sadja, kot so jabolka, hruške, slive in grozdje. Postopek destilacije, ki ga obvladujejo že generacije, je imel v Prekmurju vedno pomembno vlogo tako v gospodarskem kot v družbenem življenju. Vendar se ta tradicija danes sooča z izzivi in izumiranjem, saj mlajše generacije vse manj prakticirajo to starodavno obrt.
Žganjekuha v Prekmurju je bila pogosto družinska dejavnost, ki je vključevala vse člane gospodinjstva. Kmetje so destilirali žganje predvsem iz sadja, ki ni bilo dovolj kakovostno za prodajo ali uživanje v sveži obliki. Običajno so pripravili "šljivovko", "jabolčnico" ali "grozdjevo žganje", odvisno od tega, katero sadje je bilo na voljo. Poleg tega je bila žganjekuha pomemben del zimskih mesecev, ko so ljudje skupaj z družino in prijatelji sedli okoli peči, pili domače žganje ter se pogovarjali, kar je pomagalo utrditi družbene vezi v skupnosti.
Tradicionalni postopki destilacije so vključevali uporabo domačih, lesenih destilacijskih aparatov, ki so bili pogosto izdelani po meri in imeli dolgo življenjsko dobo. Sam postopek destilacije je bil pravi ritual, v katerem so bili prisotni vsi družinski člani, od priprave sadja do samega kuhanja in nato destilacije. Celo shranjevanje žganja v steklenicah in njihov etiketing je bil poseben dogodek, ki je bil povezan s kulturo in tradicijo.
Vendar pa ta tradicija danes izumira, predvsem zaradi sprememb v življenjskem slogu in zakonodaji. Stroge zakonske regulacije glede proizvodnje alkohola v domačem okolju so močno omejile možnosti za nadaljevanje tradicije žganjekuhe. S pomočjo teh predpisov se je postopek destilacije v mnogih primerih premaknil v ilegalne sfere, saj so nekateri poskušali zaobiti omejitve in prodajali domača žganja brez ustreznih dovoljenj.
Čeprav se zdi, da bo ta tradicija kmalu izginila, pa še vedno obstajajo posamezniki in skupine, ki se trudijo ohraniti žganjekuharsko dediščino.
Fotogalerija




Komentarji
Opozorilo
Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.
Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.
Kod nas u lakosu janika svako jutro palinka joteget z nami pije onda na obcini sve dezinfektovano
jó reggelt pálinka
Domače je zakon, ne pa razredčeni in pobarvani špirit v diskontih za 7€.
Samo pazite ka je žganijca Prešerna zakopala
Palinka betek