Svetlik, Horvat in ostali v Murski Soboti soočili mnenja o družinskem zakoniku

V murskosoboškem Mikk-u so se včeraj na okrogli mizi Kaj prinaša novi družinski zakonik soočili pomembnejši akterji iz predreferendumske kampanje o družinskem zakoniku.

Svoja stališča o tem, kje vidijo prednosti in slabosti novega zakonika, so izrazili nekdanji minister za delo družino in socialne zadeve dr. Ivan Svetlik, dr. Ivan Janez Štuhec kot predstavnik RKC, Roman Kuhar iz Gibanja za Družinski zakonik, Jakob Silvo iz vrst SDS, poslanka SD mag. Majda Potrata in poslanec NSi Jožef Horvat.

Vsakemu otroku je treba dati enako pravico
Kot prvi je spregovoril Ivan Svetlik in pojasnil razloge, zaradi katerih so se odločili za spreminjanje zakonika. S tem zakonikom želijo po njegovih besedah pomagati parom, ki se odločijo za družino, da to tudi čim lažje osnujejo. Hkrati želijo centrom za socialno delo omogočiti, da hitreje in učinkoviteje posredujejo v primerih, ko v družini pride do težav, in s tem zaščitijo otroke v takih primerih. Z zakonikom pa želijo dati enak položaj in enako vlogo vsem oblikam skupnega življenja: »Pomembno je, da se noben državljan ne boji odločit za neko skupno življenje po svoji izbiri in da vsakemu otroku, ki živi pri teh odraslih ljudeh, damo enako pravico. In ta zakonik garantira, da tak otrok ne bo prikrajšan.«

Temeljna osnovna korist otroka sta oče in mati
Ivana Janeza Štuhca v predlaganem zakoniku moti predvsem redefinicija družine. Zanj je temeljna osnovna korist otroka ta, da ima očeta in mater, kar pa zakonik ne zagotavlja. Moti ga, da se z zakonikom rešujejo razmerja v biseksualnih skupnostih, v istospolnih partnerstvih namreč v skladu z upoštevanjem slovenske zakonodaje ne bi moglo biti otrok.

Socialne in ekonomske pravice za vse
Roman Kuhar je kot prednost zakonika najprej izpostavil bistveno skrajšanje postopkov na centrih za socialno delo in sodiščih, ko gre za družinsko problematiko. Drugo prednost zakonika vidi v tem, da dopušča različne oblike družine, s tem da je fokus definicije družine usmerjen na skrbstveno razmerje med odraslo osebo in otrokom. Zakonik pa zagovarja tudi zato, ker presega diskriminacijo na osnovi spolne usmerjenosti v smislu podeljevanja socialnih in ekonomskih pravic tistim, ki jih po obstoječi zakonodaji nimajo: »Človeško težko razumem nekoga, ki ima danes pravice, da tega ne privošči sočloveku.«

Zakonik naj bo družinocentričen
Poslanec Jakob Silvo iz vrst SDS-a vidi pomanjkljivost zakonika v tem, da ne zagotavlja klasične družine, v kateri so oče, mati in otrok, v zakoniku pa pogreša tudi specifično prepoved psihičnega nasilja nad otroki.

Pred zakonom naj bomo vsi enaki
Majda Potrata zagovarja zakonik tudi zato, ker postavlja v središče otroka in ne idealizira določene oblik družine. Prednost zakonika vidi v tem, ker vzpostavlja inštitut zagovorništva in časovno zamejenost rejništva. Izpostavi pravice vseh otrok, tudi otrok, ki odraščajo v istospolnih zvezah: »Prav je, da je zagotovljeno ustavno načelo, da smo pred zakonom vsi enaki.«

Kaj je »materinski jezik«
Jožef Horvat, poslanec NSi sicer obžaluje, da bodo na referendumu mogli vreči zakonik samo zato, ker ima nekaj spornih členov. Sam zagovarja izključno interes otrok in ob tem trdi, da istospolni starši otroku ne morejo nadomestiti starša drugega spola. Sprašuje se, kaj bo otrok, ki bo odraščal z dvema očetoma, navedel, ko bo vprašan po materinskem jeziku.

Več fotografij v spodnji galeriji...