Zaposlenost rekordna, plače pa? Tukaj so odgovori

V Sloveniji je bilo leta 2024 kar 944.008 delovno aktivnih oseb, kar je najvišje število od leta 1991. To pomeni 27 % več kot leta 1997, ko je bil dosežen najnižji nivo delovno aktivnih po osamosvojitvi. Statistični urad je podatke objavil v pričakovanju praznika dela.

Struktura delovno aktivnih se pomembno spreminja. Leta 2010 je bilo med njimi 92,6 % slovenskih državljanov, leta 2024 pa le še 84,3 %. Tujci iz držav zunaj EU zdaj predstavljajo 13,7 % vseh zaposlenih, kar pomeni znaten porast. Delež delovno aktivnih iz EU se giblje med 0,5 % in 2,1 %.

Kje delajo Slovenci?

Največ delovno aktivnih dela v:

• Predelovalnih dejavnostih (22,3 %),
• Trgovini ter vzdrževanju in popravilih motornih vozil (12,3 %),
• Izobraževanju (8,6 %).

Med poklicnimi skupinami izstopajo strokovnjaki, ki predstavljajo 23,5 % vseh zaposlenih – največ jih je na področju vzgoje in izobraževanja, poroča STA.

Kdo zasluži največ?

Povprečne bruto mesečne plače za oktober 2023 so pokazale velike razlike:

• Najvišje plače: zakonodajalci, visoki uradniki in menedžerji – 3.731 €
• Najnižje plače: poklici za preprosta dela – 1.477 €

Po dejavnostih so bile:

• Najvišje plače v finančnih in zavarovalniških dejavnostih – 3.183 €
• Najnižje plače v gostinstvu – 1.569 €

Slovenski državljani so v povprečju zaslužili 5,2 % več od splošnega povprečja, državljani nečlanic EU pa 29,1 % manj.

Upad števila prostih delovnih mest

Kljub visokemu številu zaposlenih se število prostih delovnih mest že skoraj dve leti zmanjšuje. V zadnjem četrtletju 2024 jih je bilo približno 17.900, kar je 7,5 % manj kot v prejšnjem četrtletju. Največ povpraševanja je bilo v:

• Gradbeništvu (okoli 3.200 prostih mest),
• Predelovalnih dejavnostih (okoli 3.100 prostih mest).

Močan val delovnih migracij

Okoli 510.000 zaposlenih vsak dan odhaja na delo v drugo občino. Samo 34 občin v Sloveniji ima več delovnih mest kot delovno aktivnih prebivalcev – izstopa Trzin, kjer je delovnih mest 3,5-krat več kot delovno aktivnih oseb.

Ljubljana – središče delovnih tokov

Ljubljana ostaja najpomembnejše delovno središče. Vanjo prihaja 141.500 zaposlenih iz drugih občin, medtem ko iz Ljubljane v druge občine odhaja 25.400 zaposlenih.

Na ravni regij se kaže močna centralizacija v osrednjeslovenski regiji, edini regiji z več delovnimi mesti kot prebivalci v zadnjih osmih letih. Ob koncu leta 2024 je bilo 22,5 % vseh delovno aktivnih dnevnih migrantov v drugo statistično regijo.

 * Slike so simbolične