FOTO: Pomurje v znamenju žetve: Pridelka manj, kakovost slabša, a delo ostaja ekipno

Po vsej Sloveniji, še posebej pa v Pomurju, te dni poteka eden najpomembnejših opravil na kmetijah – žetev. Gre za čas intenzivnega dela, ki kljub sodobni mehanizaciji še vedno zahteva usklajen trud celotne ekipe.

Letos je žetev zaradi zgodnjega vročinskega vala stekla hitreje kot običajno. Sušni pogoji pa so negativno vplivali na količino in kakovost pridelka. »S pridelkom sem sicer zadovoljen, a kakovost zaradi suše ni najboljša,« pravi mladi kmet Dejan Jakob iz Kmetije Jakob.

Delo se začne ob zori

Za Dejana Jakoba se dan začne zelo zgodaj. »Budilka zazvoni že ob štirih zjutraj. Takrat pripravimo kombajn – najprej sledi jutranje čiščenje, da je stroj pripravljen na delo,« razloži.

Ko je mehanizacija pripravljena, se celotna ekipa zbere na polju. Kljub napredku tehnologije se delo še vedno močno zanaša na človeški faktor. Traktoristi, kot je Boštjan Krauthaker, imajo pomembno vlogo pri prevozu žita in obdelavi strnišč. »Ko je bunker kombajna napolnjen do okoli 80 odstotkov, vemo, da je čas za praznjenje,« opisuje Krauthaker.

Spomini na čase, ko je žela cela vas

Starejša generacija se dobro spominja, kako je žetev potekala nekoč. Oče Dejana Jakoba pravi: »Kosili smo ročno, delali snope, na njivi sušili in nato mlatili z mlatilnico. Cela vas je pomagala.«

Danes je proces bistveno drugačen, a izzivov ne manjka. Med njimi so negotove vremenske razmere in predvsem neugodna razmerja med stroški in odkupnimi cenami.

Cena pšenice niža prihodke, stroški pa rastejo

Po ocenah Kmetijskega inštituta bi morala tona pšenice letos stati 261 evrov. »Nam pa trenutno ponujajo srednjo ceno 220 evrov,« opozarja Dejan Jakob. Vrzel med proizvodnimi stroški in tržno ceno postaja vse bolj pereča.

To potrjuje tudi Branko Virag, izvršni direktor Panvita Kmetijstva: »Lastna proizvodna cena je zagotovo višja od tega, kar dosežemo na trgu. Žal se moramo kmetje temu prilagoditi.« Opozarja tudi na škodo zaradi suše, ki se še bolj kaže pri poznejših kulturah. »Deficit bo višji, zato bi si želeli, da bi nam država prišla naproti,« dodaja.

Več fotografij v spodnji galeriji ...