Je bil pokojnik res dober človek, če ob pogrebu dežuje?

Vremenske razmere so bile včasih veliko več kot le priložnost za klepet ob kavi. V preteklosti so ljudje vreme doživljali kot znamenje, sporočilo, ki ga je poslala narava ali celo »višja sila«. In ni čudno, da so največjo pozornost namenjali prav dnevu, ko se je rodilo novo življenje, ko je nekdo odhajal ali ko sta si dva obljubila večno zvestobo.

Poroka v dežju

Morda najbolj znan ljudski pregovor pravi: »Če na poročni dan dežuje, bo zakonsko življenje dolgo in rodovitno.« Dežne kaplje naj bi bile simbol očiščenja in blagoslova. Kljub temu pa se je marsikatera nevesta razočarano zazrla v nebo, ko so prve kaplje pokvarile pričesko, a morda s tem dobila obljubo za dolgo srečo v zakonu.

Po drugi strani je sončna poroka pomenila svetlo prihodnost, a tudi nevarnost, da sreča »prehitro posije in hitro tudi mine«.

Sončna krstna nedelja

Pri krstih je veljalo, da če je sonce na dan, ko krstiš otroka, bo otrok vesel in zdrav. Dež ob krstu pa naj bi pomenil »jok nebes«. Včasih so ga povezovali z nepopolno srečo, a so rekli, da »dež opere grehe dednih zablod«. Družine, ki so imele več otrok, so posebej verjele, da je vreme lahko napoved značaja otroka.

Megla ali dež ob pogrebu

Pogrebi v megli ali dežju so se pogosto razlagali kot tolažba – »Nebo joka z nami«, so dejali. Veljalo je, da je pokojnik »zelo dober človek«, če je bil ob pogrebu dež ali hlad. Sončen dan naj bi pomenil miren prehod v onostranstvo, a tudi, da pokojnik ni imel še vsega poravnanega v tem življenju.

Veter ob pogrebu je nosil simboliko, da duša še ni našla miru in se še »odraža v senci dreves«.

Ko narava govori – prisluhnimo

Stara verovanja danes morda zvenijo kot pravljice, a nosijo sporočilo, ki je še kako aktualno: narava je bila nekoč naša prva razlaga sveta. Ljudje so v njej iskali uteho, opozorila in znamenja. Čeprav danes večina ljudi preverja vremensko napoved na telefonu, babice še vedno pogledajo v nebo in rečejo: »Bo dober dan, ptiči letijo nizko.«

FOTO: Freepik