FOTO: Matjaž Nemec: Kje je Evropa, ko v Gazi vsak dan umre več deset ljudi?

94. Vanekov večer v organizaciji Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija je 18. septembra 2025 v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti gostil evropskega poslanca Matjaža Nemca – enega vidnejših slovenskih predstavnikov v Bruslju, člana skupine Naprednega zavezništva socialistov in demokratov ter poročevalca za proračun EU za leto 2026.

V pogovoru z dr. Marjanom Šiftarjem je Nemec odprl številna ključna vprašanja, med njimi položaj Evropske unije v trenutnih globalnih razmerah, pomen solidarnosti in človekovih pravic ter izzive, povezane s širjenjem Unije.

»Evropska unija danes daje predvsem prednost interesom, ne pa več vrednotam,« je opozoril Nemec. 

Ob tem se je vprašal tudi o najbolj perečem vprašanju današnjega sveta: 

»Ali tretja svetovna vojna mogoče že poteka? Na drugačen način – nismo že sredi nje?« 

Nemec je spomnil, da je EU nekoč nastala kot projekt miru, danes pa se zdi, da retoriko miru vse bolj nadomeščata govor o varnosti in politični interes. Izrazil je zaskrbljenost, da nihče več ni pripravljen zagovarjati mir v njegovem izvirnem pomenu, temveč prevladuje zgolj vprašanje lastne zaščite. 

Slovenski glas v Evropi

Kot poslanec, ki so mu v aktualnem mandatu zaupali pripravo enega ključnih finančnih dokumentov Unije, Nemec opozarja, da mora Slovenija v Bruslju igrati več kot le formalno vlogo.

»Slovenski jezik je eden izmed 24 uradnih evropskih jezikov, naš glas se sliši – a odgovornost je, da ga uporabimo za ohranjanje vrednot, ne za pasivnost,« je poudaril. 

Ob tem je izrazil tudi ponos, da Slovenija pogosto zagovarja multilateralizem in mednarodno pravo – še posebej v času, ko se po svetu ponovno dvigujejo zidovi. 

O Gazi in evropskem molku

Posebno pozornost je Nemec namenil razmeram v Gazi, ki jih je označil kot enega najbolj tragičnih preizkusov evropskih vrednot v sodobnem času. Opozoril je, da vsakodnevne smrti civilistov – še posebej otrok – postajajo normalizirane, medtem ko Evropska unija molči ali celo politično taktizira:

»Kako lahko govorimo o spoštovanju človekovih pravic, če hkrati sprejemamo dogajanje v Gazi kot politično neudobno temo, ki je bolje ne odpirati?«

Vprašal se je, ali so še živi temelji, na katerih naj bi temeljila Evropska unija – človekovo dostojanstvo, enakost, pravna država, solidarnost. 

»Če ti umirajoči v Gazi ne sprožijo naše reakcije, potem se moramo vprašati, kaj je še ostalo od naše skupne etične drže,« je opozoril.

O širitvi in prihodnosti Evrope 

Nemec je del razprav o širitvi EU in je ob tej priložnosti prvič javno potrdil konkretne datume, o katerih se govori znotraj institucij:

»Črna gora 2028, Albanija 2029. Islandija in Norveška potihoma začenjata dialog z EU. V Bruslju se oblikuje nova širša dinamika sodelovanja, ki pa sama po sebi ne zagotavlja miru.« 

Zahodni Balkan ostaja po njegovem mnenju ključnega pomena, ne le zaradi stabilnosti regije, temveč kot test iskrenosti evropske širitvene politike. Kot je dejal, sodelovanje ne sme biti pogojeno zgolj s formalnim članstvom: 

»Naša dolžnost je, da ohranjamo odprta vrata diplomaciji in pogovoru, ne pa da jih zapiramo z birokratskimi merili.«

Identiteta, vrednote in odgovornost 

V večeru, ki ni bil le političen, temveč tudi osebno obarvan, je Matjaž Nemec spregovoril o lastni poti – od »fanta iz periferije« do evropskega poslanca, ki se zaveda pomena sobivanja med narodi:

»Odraščal sem v okolju, kjer je bilo vselej poudarjeno: uvažajmo vrednote, ki jih predstavlja Evropa. Danes pa vse bolj čutim, da bi jih morali izvažati – iz Goric, iz Murske Sobote – nazaj tja, kjer so nastale.«

Zaključil je z mislijo, da se v Evropi ponovno prebuja zavest o skupnih vrednotah, a da bo za njihov obstoj potrebno še več državljanske budnosti:

»Družba se mora angažirati bolj kot doslej. Z udeležbo na volitvah, z izbiro tistih, ki gradijo – ne tistih, ki rušijo.«

Dogodek je znova dokazal, da Vanekovi večeri ostajajo dragocen prostor premišljenega dialoga o najbolj perečih vprašanjih časa.

Foto: Timotej Glažar